ZN pozivajo azijske države, naj migrantom omogočijo izkrcanje

V Andamanskem morju je še vedno ujetih skoraj 4000 ljudi, ki zaradi nasprotovanja oblasti nimajo kje pristati.

Objavljeno
19. maj 2015 15.59
INDONESIA-SEASIA-MIGRANTS
Mo. B., Delo.si
Mo. B., Delo.si

New York − Visoki predstavniki Združenih narodov so po dnevih opozarjanj na usodo več tisoč migrantov, še vedno ujetih v Andamanskem morju, v skupni izjavi vlade Malezije, Indonezije in Tajske pozvali, naj skoraj 4000 otrokom, ženskam in moškim omogočijo varni pristan. Omenjene države namreč vztrajajo, da si prišlekov iz Bangladeša in Burme ne morejo več privoščiti, zato so nekaj ladji iz njihovih voda odvlekle nazaj na odprto morje.

Poziv, ki je prvi vrsti namenjen že omenjenim trem državam, velja pa tudi za druge države zveze Asean, so podpisali visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres, komisar za človekove pravice Zeid Ra'ad Al Hussein, predstavnik Mednarodne organizacije za migracije (IOM) William L. Swing in posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN za mednarodne migracije in razvoj Peter Sutherland.

Kot so zapisali, bi moral biti prvi cilj vseh držav reševanje življenj. Okrepiti bi morale torej operacije za iskanje in reševanje ujetih na morju in jim »omogočiti varno izkrcanje«. Prišleke pa bi morale nastaniti v varnih in humanih razmerah, jim priskrbeti zdravstveno pomoč, nato pa na podlagi individualne obravnave odločiti, ali jih odobravati kot prosilce za azil, osebe brez državljanstva ali žrtve trgovine z ljudmi.

Politika indonezijskih, malezijskih in tajskih oblasti, ki obupane potnike prenatrpanih ladji s skopimi zalogami vode in hrane odvračajo od svojih obal, je v zadnjih dneh požela nemalo kritik mednarodne skupnosti. Predstavniki ZN so v izjavi, ki jo povzema Reuters, zapisali, da je po nekaterih ocenah na tvegani poti na jug samo letos umrlo tisoč ljudi, še enkrat toliko jih je po njihovih ocenah umrlo zaradi zlorab trgovcev z ljudmi. »V Bengalskem zalivu migrantom in beguncem nudijo zgolj riž, so žrtve nasilja, tudi spolnega. Ženske so posiljene. Otroke ločijo od družin in jih zlorabljajo. Moške pretepajo in jih mečejo čez krov.«

Migrantska kriza se je s kopnega ob meji s Tajsko na morje preselila po tem, ko so tajske oblasti trgovcem z ljudmi pred kratkim napovedale vojno. Trgovci z ljudmi so čolne, natrpane z obupanimi migranti iz Bangladeša in Burme (prvi veljajo predvsem za ekonomske migrante, iz Burme pa bežijo pripadniki nikjer zaželenega ljudstva Rohingja) preprosto prepustili toku, saj je ustaljena migrantska pot, ki vodi po kopnem, zanje zdaj preveč tvegana.

Indonezijska zunanja ministrica Retno Marsudi je pred jutrišnjim srečanjem z malezijskim in tajskim kolegom povedala, da za migrantsko krizo niso odgovorne le tri omenjene države, ampak celotna regija. »[Migrantska kriza] je tudi drugje, pravzaprav gre za mednarodno vprašanje.« Poudarila je, da njena država trenutno gosti 12.000 migrantov iz več kot 40 držav, ki čakajo, da jih razselijo. »Indonezija je že zdaj storila več, kot bi ji bilo treba,« je povedala. Na vprašanje, ali bodo od Burme zahtevali več odgovornosti, pa je zgolj odgovorila, da s tamkajšnjimi oblastmi razpravljajo zgolj »konstruktivno«.