Tiskane izdaje
Filipini bi morali končati izvensodno pobijanje ljudi v boju proti drogam, je danes opozorilo več držav na zasedanju sveta Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Od začetka mandata filipinskega predsednika Rodriga Duterteja junija lani je bilo po podatkih organizacije Human Rights Watch v boju proti mamilom ubitih več kot 7000 domnevnih narkomanov in preprodajalcev drog.
V središču današnje razprave sveta ZN za človekove pravice v okviru redne obravnave spoštovanja človekovih pravic na Filipinih je bila Dutertejeva trda politika proti drogam.
Filipini bi morali »brez odlašanja sprejeti ukrepe za ustavitev izvensodnih ali arbitrarnih usmrtitev ter kaznovati storilce«, je izpostavil predstavnik Francije, s katerim se je strinjala večina držav. Francija, Nemčija ter še nekaj drugih držav je menilo, da bi morala Manila dovoliti obisk posebnega poročevalca ZN. Veliko držav je pozvalo Filipine, naj znova ne uvede smrtne kazni.
Marca je spodnji dom filipinskega parlamenta podprl ponovno uvedbo smrtne kazni za prekrške v zvezi z drogami. Preden predlog podpiše Duterte in postane zakon, ga mora potrditi še senat.
Duterte je sicer jasno povedal, da bo branil civiliste in policiste, ki ubijajo domnevne preprodajalce drog. »Ustrelite jih in dal vam bom medaljo,« je javno dejal lansko leto.
Filipinski predstavnik, senator Alan Peter Cayetano je na seji sveta ZN dejal, da država ne podpira pobijanj in da ne beležijo povečanega števila pobojev. Izpostavil je, da je bilo od junija lani v policijskih operacijah ubitih 2692 ljudi, hkrati pa dodal, da je vsaka smrt v policijskih operacijah v skladu s filipinskimi zakoni.
Cayetano je nadaljeval, da se je oblastem prostovoljno predalo 1,27 milijona preprodajalcev in narkomanov, le majhen delež pa se jih je upiralo z nasiljem. Dodal je, da sta del vladne strategije v boju proti drogam tudi zdravljenje uporabnikov mamil in rehabilitacija.
