Tiskane izdaje
New York – Bela hiša Donalda Trumpa izgublja svoj prvi boj, saj je pravosodje zavrlo sporni predsedniški ukaz o prepovedi vstopa beguncev in državljanov sedmih pretežno muslimanskih držav. Odziv predsednika je bil napad na »tako imenovanega sodnika«, kar je sprožilo nov val zgražanja nad Trumpovim ravnanjem.
Pravosodni boj proti spornemu ukazu, ki je sprožil val protestov doma in v tujini, se je začel s petkovo odločitvijo zveznega sodišča v Seattlu, da ustavi izvajanje dela, ki je prepovedoval vstop beguncev in državljanov Irana, Iraka, Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna, čeprav imajo veljavne vstopne dokumente.
V soboto je »resnični Donald Trump« malo po peti uri zjutraj na twitterju objavil ostro sporočilo, da je »mnenje tega tako imenovanega sodnika, ki državi odvzema izvajanje kazenskega pregona, smešno in bo zavrnjeno«. To je sprožilo val kritik, da predsednik ne spoštuje sodne oblasti in njenih pristojnosti za nadzorovanje njegovih pristojnosti.
Pravosodno ministrstvo je vložilo zahtevo, naj zvezno sodišče za pritožbe v San Franciscu zamrzne izvajanje odločitve sodnika iz Seattla, dokler ne bo končan postopek pritožbe, a so jo včeraj zavrnili. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da bodo na meji ravnali skladno z odločitvijo, letalske družbe pa so znova začele sprejemati vse potnike z veljavnimi vstopnimi dokumenti. Vrata v ZDA so tako znova odprta, vsaj dokler pravosodje ne bo odločilo o pritožbi pravosodnega ministrstva.
Nihče ni nedolžen
Predsedniki izdajajo izvršne ukaze, ki ne potrebujejo potrditve kongresa vse od časa prvega, Georgea Washingtona. Število Trumpovih predsedniških ukazov ni bistveno drugačno od njegovega predhodnika Baracka Obame, toda redkokdaj so odločitve predsednika vzbujale razburjenje in poplavo tožb, sploh v prvih dneh novih oblasti. Med svetlimi zgledi izjemno odmevnih ukazov je odprava suženjstva, ki jo je leta 1862 razglasil Abraham Lincoln, na temni strani zapiranje Američanov japonskega rodu v taborišča, za katero se je leta 1942 odločil Franklin Roosevelt.
Vsak predsednik začenja svojo delo z vrsto izvršnih ukazov, toda predsednik Trump jih podpisuje serijsko, z velikim pompom in na tako raznovrstnih področjih, kakor da državi daje hiter tečaj, kako se vlada s predsedniški ukazi.
Največ upora še vedno vzbuja prepoved vstopa beguncem in državljanom sedmih pretežno muslimanskih držav, ki je sprožila proteste po vseh ZDA, razširili so se po vsem svetu. Ponovno v soboto, ko so tisoči prišli na ulice velikih ameriških mestih - od New Yorka, Washingtona, San Francisca, Atlante, Los Angelesa do St. Louisa, Denverja, Salt Lake Cityja in Filadelfije. Trump odgovarja, da poskuša zavarovati ZDA pred »slabimi in nevarnimi ljudmi«, kot zadnja dva dneva vztrajno ponavlja na twitterju, svojem neposrednemu kanalu do milijonov Američanov.
Protest v Londonu. Foto: Matt Dunham/AP
Sobotnim protestom so se pridružili v Londonu, Parizu, Berlinu, Barceloni, medtem ko so evropski voditelji na vrhu v Valetti na Malti - sami se spoprijemajo z begunsko krizo in gradnjo zidov iz bodeče žice - ugotavljali, da 45. predsednik ZDA postaja nova grožnja EU.Trumpova politika pod geslom: »Najprej, Amerika,« se ne zmeni za diplomacijo in je usmerjena navznoter, navzven pa sproža precej nelagodja med zaveznicami in maje ustaljene politične norme. Njegova zadnja pasja bombica je bil včerajšnji pogovor na konservativni televizijski mreži Fox News, ko je še enkrat ponovil, da spoštuje ruskega predsednika Vladimirja Putina, ko pa ga je voditelj Bill O'Reilly označil za »ubijalca«, je mirno odvrnil: »Veliko je ubijalcev. Mi imamo veliko ubijalcev. Mislite, da je naša država nedolžna?«
Princ teme
Dogajanje zadnjih dveh tednov je potekalo v nekakšnem brezvladju, saj v senatu še vedno poteka naporno imenovanje članov vladnega kabineta, v katerem je morala desnica na novo spisati dela posameznih odborov, da so se lahko izognila obstrukciji demokratov. V mednarodni diplomaciji in pri delu ameriških komentatorjev še vedno tli upanje, da se bo z začetkom dela ministrov, ki so med zaslišanji izrazili precej drugačna stališča od svojega šefa, ameriška vlada vrnila v bolj običajne tokove. Toda hkrati narašča strah, da je Bela hiša padla v roke »princa teme«, kot nekateri označujejo vplivnega Steva Bannona.
Foto: Jay Westcott/AP
Časnik Time je uradnega stratega Bele hiše na zadnji naslovnici razglasil za velikega manipulatorja, New York Times ga je oklical za predsednika Bannona, postavljajo ga v ozadje skoraj vseh pomembnih odločitev, od begunske prepovedi do izbire Neila Gorsucha za kandidata za vrhovnega sodnika. Trump je Bannona posadil celo v Nacionalni varnostni svet, kar je povzročilo mrščenje tudi v konservativnih krogih, republikanski senator John McCain je odločitev označil za »radikalen odmik« od dosedanje prakse, ko so bili predsednikovi politični svetovalci v najboljšem primeru le opazovalci dogajanja v telesu, ki usklajuje ameriško varnostno politiko.Brez podpore javnosti
Ankete organizacije Gallup kažejo, da se večina javnosti ne strinja s Trumpovimi odločitvami, 55 odstotkov vprašanih se ne strinja s prepovedjo vstopa beguncem in državljanom sedmih držav, 60 odstotkov jih nasprotuje gradnji zidu na meji z Mehiko. To je podobno splošnemu razpoloženju, saj kar 52 odstotkov ne odobrava načina, kako Trump vodi državo. To je svojevrsten rekord, saj je v samo osmih dneh večina vprašanih postala nezadovoljna z delom vrha države. Še bolj presenetljivo je, da bi po merjenju ustanove Public Policy Polling že 40 odstotkov vprašanih podprlo odstavitev Trumpa, 52 odstotkov pa si je zaželelo, da bi državo spet vodil Barack Obama.
