Zunanji minister ostaja ob »bebcu«

New York – Ameriški zunanji minister Rex Tillerson je včeraj na hitro sklicani tiskovni konferenci oznanil, da ne razmišlja o odstopu, kljub precejšnjim nesoglasjem s predsednikom ZDA. Ni pa zanikal trditev, da je Donalda Trumpa javno ­ozmerjal za bebca.

Nenadno izrekanje lojalnosti predsedniku je prišlo na dan tri dni potem, ko je iz Bele hiše Tillersonu priletelo še eno poleno pod noge. Trump se je na twitterju posmehnil prizadevanjem zunanjega ministrstva za vzpostavitev neposredne komunikacije z vodstvom Severne Koreje ter zapisal, da »čudoviti zunanji minister« zapravlja čas s poskusi pogajanj z »raketnim možičkom«. Po Trumpovih besedah takšna politika ni delovala, zato »bomo naredili, kar je treba«. Napetosti med vrhom ameriške diplomacije in Belo hišo so dokaj reden pojav. Že doslej je bilo veliko ugibanj o Tillersonovi usodi, znova pa jih je spodbudil članek na spletni strani NBC News, da je bil minister poleti tik pred odstopom.

Julijski izbruh

Nesoglasij je veliko, segajo od zavrnitve njegovih predlogov za visoke položaje na zunanjem ministrstvu do predsednikovih javnih preglasovanj ministrovih stališč prek twitterja. Napetost naj bi dosegla vrhunec julija, ko je menda Tillerson po srečanju predstavnikov obrambnega ministrstva in predsednikovih svetovalcev za nacionalno varnost Trumpa javno označil za bebca. Po spolitiziranem govoru predsednika na zletu ameriških skavtov, organizacije, ki jo je nekoč vodil Tillerson, naj bi minister resno razmišljal o odstopu iz vlade in menda zagrozil, da se iz Teksasa ne bo več vrnil v Washington. Baje je posegel vmes podpredsednik Mike Pence in s spodbudnim nagovorom prepričal nekdanjega naftnega poslovneža, da je ostal v vladi in mu svetoval, kako naj ravna s predsednikom.

Ministra naj bi umirila tudi nekdanji minister za domovinsko varnost John Kelly, ki je bil nato imenovan za vodjo osebja Bele hiše, ter obrambni minister James Mattis, z obema je menda v zelo dobrih odnosih. Tillerson je včeraj zanikal poročanje NBC ter dejal, da ni razmišljal in ne razmišlja o odhodu z ministrstva. Toda hkrati ni zanikal svojega omalovaževanja Trumpa, ampak se je izmotal z besedami, da se ne bo ubadal s takšnimi »malenkostmi«, ki so namenjene »sejanju nesoglasja« v vladi in spodkopavanju njenega dela. Za dobro mero je označil Trumpa za bistrega in zavezanega ameriški varnosti ter pohvalil njegovo zunanjo politiko. Toda že sklic tiskovne konference kaže na razmere v vrhu nove oblasti, ki ga od začetka pretresa ­spletkarjenje.

Rexit Mr. Exxona

Kljub pomanjkanju osebne kemije med premišljenim Teksašanom ter gostobesednim in impulzivnim Newyorčanom je Trump doslej predstavljal Tillersona kot enega vladnih kronskih draguljev. Menda je (bil) izjemno ponosen, da je privabil direktorja enega največjih podjetij na svetu, ter ga gostom kljub veliki ministrovi zadregi predstavljal kot »Mr. Exxona«. New York Times je navedel neimenovane vire iz krogov okoli ministra, da nekdanji poslovnež brez političnih izkušenj nikoli ni sprejel podrejenega položaja v vladi, v kateri je celo Trumpov svetovalec in zet Jared Kushner prevzel nekatere pomembne zunanjepolitične naloge, kot so bližnjevzhodna mirovna pogajanja.

Ugibanj o »rexitu« je bilo veliko tudi po avgustovskem shodu neo­nacistov in skrajnežev za belsko nadvlado v Virginiji, ko je Trump sprožil zgražanje z izjavami, da sta za nasilje krivi obe strani. Tillerson je takrat dejal, da »predsednik govori v svojem imenu«, kar so v Beli hiši poskusili preusmeriti v razlago, da minister noče pojasnjevati pomena Trumpovih besed. Predsednik z zelo tanko kožo je včeraj zagotovo nemudoma zaznal, da zunanji minister ni zanikal javne zmerljivke, kar je sprožilo ugibanja, ali bomo namesto odstopa priča odslovitvi, čeprav je za zdaj stresel jezo na vedno priročne ­»lažnive medije«.

Dejstvo je, da si Bela hiša po odstopu zdravstvenega ministra Toma Pricea konec prejšnjega tedna ne more privoščiti novega škandala, zlasti zato, ker je njegov odhod znova opozoril na niz odmevnih zamenjav v vladi. Toda razkol med Tillersonom in Trumpom še zdaleč ni odpravljen. Tudi ko je minister včeraj izrazil privrženost zunanji politiki predsednika, ki »razbija tradicionalne kalupe dosegljivega«, je nakazal na možnost diplomatske rešitve spora s Pjongjangom in podprl Mattisovo prizadevanje za ohranitev jedrskega sporazuma z Iranom, kar niso Trumpova javna stališča.