Zvezani dimniki in pristrižene peruti

New York – Bela hiša je v torek­ dobila eno od pravnih bitk za zaščito okolja. Zvezno sodišče­ je zavrnilo tožbo največjih ameriških premogovnih­ družb in 14 zveznih držav s premogovniki, ki so hotele­ ustaviti načrt o zmanjšanju ­toplogrednih plinov iz termo­elektrarn. Vlada se loteva tudi onesnaževanja, ki ga povzročajo letala in tovornjaki.

Ameriška Agencija za zaščito okolja­ (EPA) je lani junija napovedala strožja pravila za izpuste toplogrednih plinov, s katerimi hoče do leta 2030 za slabo tretjino zmanjšati njihovo količino, glavna tarča pa so bile termoelektrarne na premog. Po mnenju premogovniškega lobija to pomeni ugasnitev na stotine kotlov, ustavitev gradnje novih elektrarn in močno zmanjšanje ameriškega pridobivanja premoga.

Odločitev sodišča, da ne more odločati o pravilu, ki še ni bilo sprejeto, EPA omogoča, da lahko po opravljeni javni razpravi nadaljuje postopek, avgusta pa naj bi predstavili dokončni predlog za zmanjšanje kopičenja toplogrednih plinov.

Okoljevarstvenike je odločitev sodišča razveselila, »prvi pravni izziv načrtu Čista energija [kakor ga je poimenovala EPA] je propadel, tako kot bi morali vsi drugi, ki jih bodo še pripravili onesnaževalci,« je prepričan David Doniger, ki v skupini Svet za varovanje naravnih virov vodi program za podnebje in čist zrak. Po njegovih besedah so sodišča že trikrat potrdila, da zakon o čistem zraku daje moč okoljski agenciji in odgovornost za omejevanje izpustov, ki pospešujejo podnebne spremembe.

Toda tožniki so napovedali, da bodo planili takoj, ko bo pravilnik sprejet. »Ubrali bomo vsak korak, ki nam je na voljo, da bomo naše državljane in Zahodno Virginijo zaščitili pred nezakonitim grabljenjem moči birokratov v Washingtonu,« je napovedal pravosodni minister te zvezne države Patrick Morrisey.

Na vrsti so letala

EPA medtem pripravlja nova pravila, s katerimi naj bi omejila toplogredne izpuste v letalski industriji. Včeraj so objavili študijo, ki dokazuje škodljiv vpliv letalskih izpustov na človeško zdravje, kar agencijo obvezuje, da postavi pravne temelje za nadzor nad njimi, podobno kot je storila za motorna vozila in elektrarne. Pri tem naj bi doma uveljavili merila, ki jih v okviru Združenih narodov razvija Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) in naj bi začela veljati prihodnje leto.

Letalska industrija sicer prispeva le dva odstotka svetovnih izpustov toplogrednih plinov, toda ob zniževanju cen in čedalje večjem številu potnikov je hkrati najhitreje rastoči onesnaževalec. Po napovedih evropske komisije se bodo njeni izpusti do leta 2020 povečali za kar 70 odstotkov v primerjavi z letom 2005, čeprav bodo vsako leto za dva odstotka znižali porabo goriva. Letalske družbe že zdaj na vse kriplje poskušajo znižati porabo, čeprav jih pri tem bolj kot okoljski vodijo varčevalni razlogi.

Eno največjih pozitivnih podnebnih sprememb v ZDA naj bi zaokrožila pravila o izpustih težkih tovornjakov in omejevanju izpustov metana pri črpanju nafte in plina, saj je ta plin še veliko hujši povzročitelj učinka tople grede od ogljikovega dioksida. To je že sprožilo ogorčenje naftne industrije, ki trdi, da se ob nizkih cenah sooča z dovolj težavami in da se že sami dovolj trudijo preprečiti uhajanje metana v ozračje.

Upor desnice

Val nasprotovanja se je iz prizadetih industrij brž prelil v politiko. Vodja senatne večine Mitch McConnell, republikanski senator iz premogovniškega Kentuckyja, je pozval guvernerje zveznih držav, naj se uprejo zahtevam agencije in naj ne pripravijo načrtov za zmanjšanje izpustov iz premogovnih termoelektrarn. Skoraj vsem republikancem v kongresu se je pridružilo tudi nekaj demokratov iz rudarskih držav, ko so Belo hišo obtožili, da mimo zakonodajnega telesa uvaja nekakšen davek na premog.

McConnell je o okoljskih argumentih dejal, da temeljijo na »ideologiji, ne pa na znanosti«, ukrepi pa bodo po njegovem ogrozili gospodarstvo ter prizadeli zanesljivost in ceno preskrbe z električno energijo. Zagovorniki strožjih meril mu vračajo, da ima EPA znanstveno utemeljene razloge za ukrepe, razsodba vrhovnega sodišča iz leta 2007 pa ji nalaga, da mora nadzirati izpuste toplogrednih plinov, če ti ogrožajo zdravje in blaginjo ljudi.

Pospešeno okoljsko delovanje Bele hiše spodbuja želja, da bi ZDA konec leta prišle na pariški vrh Združenih narodov o podnebnih spremembah s celovito zakonodajo. To bi prepričalo svetovne voditelje, da so ZDA resno zagrizle v kislo jabolko omejevanja izpustov, in jih spodbudilo k sprejetju novega in obsežnega mednarodnega dogovora o zmanjšanju količine toplogrednih plinov.

Hkrati si Obama, ki si prizadeva za verodostojno okoljsko zapuščino, želi čim dlje imeti nadzor nad uveljavljanjem novih pravil. Zvezne države bodo imele namreč leto dni časa za pripravo svojih načrtov za ukrepanje, medtem pa bo na sodišču potekala pravosodna bitka o veljavnosti ukrepov. Sedanja vlada tega noče prepustiti naslednjemu predsedniku, še posebej če bo ta prihajal iz vrst okoljsko precej bolj brezbrižnih republikancev.