Ameriška kopenska vrnitev na mesto (vojnega) zločina?

Iraške oblasti se ne bodo mogle dolgo pretvarjati, da pripadniki ameriških posebnih enot niso zaželjeni.

Objavljeno
02. december 2015 18.30
reu-IRAQ-CRISIS/
Boštjan Videmšek
Boštjan Videmšek
Posebni komite ameriškega kongresa je danes odobril napotitev (nedoločenega) števila pripadnikov posebnih enot ameriške vojske v Irak, kjer naj bi iraškim vladnim silam pomagali v boju z Islamsko državo. Američani se po štirih letih tako vračajo na prizorišče katastrofe.

Odločitev za napotitev ameriških posebnih enot v Irak so v kongresu podprli tako republikanci kot demokrati, po nekaterih informacijah pa naj bi proti severu države, kjer naj bi bili nastanjeni že v roku nekaj dni odšlo med 100 in 150 vojakov, med njimi tudi člani elitnih skupin Navy Seals in Delta Force. Pred dnevi so Američani odobrili tudi napotitev petdesetih »specialcev« v Sirijo.

Ti naj bi v naslednjih tednih in mesecih sodelovali v skupnih operacijah z iraškimi vladnimi silami in kurdskimi pešmergami proti enotami Islamske države, ki obvladujejo velik del severnega in srednjega, večinsko sunitskega Iraka, katerega razpad, ki je posledično pripeljal do vzpona skrajnih islamističnih skupin, je povzročila prav ameriška invazija in državljanska vojna, ki ji je sledila.

A stvari so se hitro začele zapletati. Spomini na ameriško vojaško prisotnost so v Iraku še kako živi in iraške oblasti, ne glede na svojo nekompetentnost in nezmožnost samostojnega vladanja, si pred javnostjo preprosto ne morejo privoščiti, da so one tiste, ki so na pomoč poklicale ameriške kopenske sile. Pa če tudi gre za spopad z Islamsko državo. V tem kontekstu je namreč potrebno razumeti današanji odziv predsednika iraške vlade Haiderja al Abadija, ki je dejal, da do napotitve katerih koli tujih kopenskih enot na iraško ozemlje ne more priti brez vnaprejšnjega dovoljenja njegove vlade. »Na iraških tleh ne potrebujemo tujih enot,« je danes izjavil Abadi. Pričakovati gre, da se bo njegovo (uradno) mnenje zelo hitro spremenilo, hkrati pa je potrebno vedeti, da so se Združene države v Irak vojaško dejansko vrnile že z vzpostavitvijo Koalicije voljnih 2.0, ki od lanskega avgusta precej pasivno bombardira položaje Islamske države. V spopadu s skrajno sunitsko milico, ki ima na sunitskih področjih – tudi zaradi nekompetentnih in pretežno šiitskih oblasti – veliko podporo lokalnega prebivalstva, njihovim enotam pa na terenu poveljujejo nekdanji častniki iraške vojske, ki so jo Američani po zasedbi Bagdada razpustili, iraške oblasti tesno sodelujejo s sosednjim Iranom, že vrsto let glavnim igralcem tako v Bagdadu, kot na večinoma šiitskem jugu države.

Iraške oblasti ponavljajo, da na iraških tleh ni prisotnih tujih kopenskih sil, a iranska republikanske garda in različne šiitske milice, v katerih je veliko pripadnikov iranske vojske, v spopadih z Islamsko državo in drugimi sunitskimi skupinami sodelujejo že dlje časa. Ravno v teh dneh se iraške vladne sile skupaj z iranskimi pomočniki in šiitskimi milicami pripravljajo na napad na Ramadi, ključno mesto znotraj tako imenovanega sunitskega trikotnika, ki ga je Islamska država brez večjih težav zasedla pred pol leta.