Atentat v Turčiji sprožil novo serijo aretacij

Po uboju ruskega veleposlanika v Ankari in napadu kurdskih ekstremistov v Istanbulu so turške oblasti v tako imenovani protiteroristični operaciji samo v tednu dni znova izvedle skoraj 1700 novih aretacij. Večina priprtih naj bi pripadala krogu v ZDA živečega islamskega pridigarja Fethullaha Gülena.

Po podatkih turškega notranjega ministrstva je akcija trajala od 19. do 26. decembra, v njej pa je bilo aretiranih 1682 sumljivih oseb. Med 516, ki so jih takoj priprli, je bila večina, kar 426 ljudi, obtoženih sodelovanja z islamskim klerikom Fethullahom Gülenom, ki v Turčiji velja tako rekoč za dežurnega krivca, preostalih 78 je bilo iz vrst prepovedane kurdske delavske stranke PKK, dvanajst pa domnevnih pripadnikov terorističnih milic Islamske države.

Turška protiteroristična policija je v ponedeljek v Ankari aretirala tudi podpredsednico prokurdske levičarske Ljudske demokratične stranke (HDP) Ayselo Tugluk, ki kot odvetnica brani številne ugledne člane stranke in naj bi bila po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu menda priprta med operacijo državnega tožilstva proti sodstvu v kurdski metropoli Diyarbakir. Turčija namreč na kurdskih območjih na jugovzhodu države že dalj časa vodi brutalno vojno proti tako imenovanim kurdskim ekstremistom, pripadniki HDP pa naj bi bili za predsednika države Recepa Tayyipa Erdoğana že od nekdaj zgolj podaljšana roka prepovedane kurdske delavske stranke PKK. Proti večini (59) poslancem HDP je turško državno tožilstvo zato že novembra sprožilo postopke zaradi njihove domnevne vpletenosti v terorizem, večina kurdskih poslancev pa je že vse od takrat v preiskovalnem zaporu.

Atentati kot nalašč

Vse te nove aretacije, ki jih je turška protiteroristična policija izvedla v minulem tednu, so po zagotavljanju oblasti nujna in logična posledica atentatov, ki so močno pretresli Turčijo. Med napadom kurdskih ekstremistov v bližini istanbulskega nogometnega stadiona je bilo 11. decembra ubitih 38 ljudi, med njimi večina policistov, 17. decembra se je zgodil nov incident, 19. decembra pa je nekdanji turški policist in menda prav tako pripadnik opozicijskega Gülenovega gibanja med odprtjem razstave streljal na ruskega veleposlanika v Turčiji Andreja Karlova in ga ubil.

Vsi ti dogodki so bili kot nalašč za turške oblasti, ki so lahko znova oživile že nekoliko opešane »protiteroristične« akcije, v katerih je bilo po julijskem poskusu vojaškega udara proti predsedniku Erdoğanu v zapore strpanih in tako ali drugače »odstranjenih« krepko čez stotisoč pripadnikov armade, sodstva, medijev in različnih javnih služb. V obnovljenih operacijah so šle oblasti tako daleč, da so agencije v začetku tedna iz Ankare med drugim poročale, kako so si turški varnostni organi, ki so že pred časom »počistili« z vsemi vodilnimi novinarji opozicijskega časopisa Cumhuriyet in večino strpali v zapor (v državi je bilo skupaj zaprtih več kot 130 različnih medijev), minuli ponedeljek privoščili še eno bizarnost. Opogumljeni z novim valom akcij so namreč zdaj priprli tudi šefa še delujoče Cumhuriyetove novinarske kantine, ki da je hudo užalil predsednika države, saj naj bi izjavil, da Erdoğanu, če bi se slučajno pojavil v kantini, že ne bi postregel s čajem.

Čistke na internetu

Turški varnostni organi so se po poročanju agencij v zadnjem času še posebej intenzivno spravili tudi nad internet in nad uporabnike družabnih omrežij. V minulega pol leta so zaradi neprimernih ali celo sumljivih oziroma protidržavnih vsebin na socialnih omrežjih priprli že več kot 1600 ljudi. Ustrezne postopke, kot je sklicujoč se na notranje ministrstvo poročala državna tiskovna agencija Anadolu, vodijo tudi proti nadaljnjim 3700 osumljenim širjenja različne nedovoljene internetne teroristične propagande ali drugih kaznivih dejanj.

Turške oblasti zadnje čase uporabnike interneta in različnih socialnih omrežij odkrito pozivajo, naj vsakega »sumljivega posameznika« takoj prijavijo policiji, vse pogosteje pa zapirajo tudi dostop do tistih internetnih srežnikov (v Turčiji je zelo priljubljen VPN), ki omogočajo anonimno komunikacijo. Po izjavah turških ekspertov za internetno varnost so morale oblasti v minulem tednu zaradi prikaza zažiga dveh turških vojakov, ki ga je na internetu objavila ena izmed milic Islamske države, blokirati dostop do takih internetnih strani, kot sta Twitter in Youtube, vse pogosteje pa uporabljajo tudi tako imenovani »mehanizem za problematične vsebine«, kar je le drugi izraz za brutalno internetno utišanje vseh političnih nasprotnikov. Ker so oblasti številne kurdske organizacije v državi razglasile za »teroristične«, je za izbris ali popolno zatemnitev internetnih strani največkrat dovolj že to, da se v sicer povsem nedolžnem videu pojavi kakšen »nedovoljeni« simbol, na primer kurdska zastava ali portret enega izmed kurdskih voditeljev.