Tiskane izdaje
Spodnji dom britanskega parlamenta bo danes glasoval o tem, ali naj se britanska vojaška letala pridružijo mednarodnim napadom na položaje pripadnikov Islamske države na ozemlju Sirije. Poslanci bodo med razpravo, sklicano na pobudo premiera Davida Camerona, slišali argumente za in proti posredovanju v državljanski vojni, ki je zahtevala že več kot 220.000 človeških življenj in sprožila največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni.
Predlog konservativne vlade bo po koncu razprave, ki bo po napovedih trajala deset ur, po vsej verjetnosti potrjen, kar pomeni, da bi lahko britanska letala že v kratkem izvedla prve napade na položaje IS. Predlagatelji verjamejo, da jih bo podprla prepričljiva večina poslancev, med drugim tudi veliko tistih iz opozicije, ki glede vprašanja Sirije v zadnjih dneh ni uspela najti enotnega stališča.
Cameron in njegovi ministri Islamsko državo opisujejo kot neposredno grožnjo Združenemu kraljestvu. Pri tem se sklicujejo na resolucijo 2249, ki jo je novembra soglasno potrdil varnostni svet OZN. V njej je najvišji organ svetovne organizacije zapisal, da IS predstavlja grožnjo brez primere mednarodnemu miru in varnosti ter apeliral na mednarodno skupnost, da sprejme vse potrebne ukrepe za preprečitev terorističnih dejanj in uničenje »varnih območij«, ki so jih pripradniki IS ustvarili na znatnih delih iraškega in sirskega ozemlja.
Vlada v predlogu priznava, da so zračni napadi le del širše strategije za umiritev razmer v Siriji in poudarja pomen načrtovanja rekonstrukcije države, njenega političnega in gospodarskega sistema po koncu vojne, s čimer poskuša odgovoriti na enega od glavnih pomislekov nasprotnikov napadov. Hkrati zagotavlja, da v Sirijo ne bo poslala kopenskih enot.
Meja med Irakom in Sirijo le še na zemljevidu
Današnje glasovanje velja za eno najbolj kontraverznih v zadnjih letih, četudi vladni predlog sam po sebi ne prinaša bistvenega povečanja britanske prisotnosti na Bližnjem vzhodu. Britanska letala že dalj časa sodelujejo v napadih na položaje IS v Iraku in mnogim v Westminstru se zdi popolnoma nesmiselno, da Združeno kraljestvo svojih aktivnosti ne bi razširilo tudi na ozemlje Sirije, sploh ker meja med državama obstaja le še na zemljevidu, skrajneži pa se zanjo tako ali tako ne zmenijo.
Premier Cameron je prepričan, da mu bo dve leti zatem, ko je izgubil glasovanje v parlamentu o izvedbi letalskih napadov na položaje sirskih vladnih sil, zvestih predsedniku države Bašarju al Asadu, vendarle uspelo dobiti dovolj glasov za uresničitev svojih načrtov. Konservativnim poslancem je za zaprtimi vrati dan pred glasovanjem jasno povedal, da potrebuje njihove glasove, pri tem pa ostro napadel vodjo opozicije Jeremyja Corbyna, ki je poslancem laburistične stranke svetoval, naj glasujejo proti vladnemu predlogu, češ da Cameronu ni uspelo podati jasnih razlogov, zakaj bi morala država vstopiti v novo vojno.
»Ne bi se smeli sprehajati po hodnikih s Corbynom in druščino simpatizerjev teroristov,« je Cameron dejal članov konservativnega odbora 1922 in s tem pričakovano razjezil nasprotno stran. Premier je vse do sedaj poskušal pokazati razumevanje do nasprotnih stališč in pomislekov o tem, kakšne utegnejo biti posledice današnje odločitve. Med začetkom današnje razprave se za svoje besede ni želel opravičiti. Dejal je le, da s tem ni imel v mislih vseh nasprotnikov napadov. Otoški komentatorji so si bili medtem enotni, da je bila njegova opazka nepotrebna in kontraproduktivna.
Neprepričljiva opozicija
Vodja opozicije je svoje poslance, ki danes nameravajo glasovati za zračne napade, opozoril, naj še enkrat razmisljijo o tem, kaj počnejo. »Vsakemu pravim, naj se odloči na podlagi želja svojih volilcev, ali bi morali britanske enote poslati še v eno vojno na Bližnjem vzhodu, brez vidnega konca, brez ustreznega načrta.« Corbyn v preteklem tednu ni uspel prepričati laburističnih poslancev o tem, da bi stranka kot celota glasovala proti širitvi vojaških operacij. Nasprotno, njegov pristop je laburiste razdelil na dva tabora. Med podporniki napadov se je znašlo več vidnejših članov stranke in kabineta v senci. Hilary Been, zunanji minister v senci, je v odzivu na argumente vodje opozicije in njegovih podpornikov opozoril, da se tudi neodzivnost meri v človeških življenjih.
Podporniki napadov med laburistični poslanci so bili po pisanju Financial Timesa v zadnjih dneh priča izjemnemu pritisku in grožnjam s strani vodstva stranke, kar potrjuje tezo, da današnje glasovanje ni toliko preizkus za vladno stran kot pa za razdeljeno in neprepričljivo opozicijo.
