Tiskane izdaje
London - Med žrtvami terorističnega napada v tunizijskem letovišču Sousse je bilo največ britanskih državljanov, po zadnjih podatkih vsaj 30. Velika Britanija je ob dogodkih minulega tedna po besedah ministrskega predsednika Davida Camerona združena v »šoku in žalosti« in odločena storiti vse za zaščito svojih vrednot.
Prihodnji mesec bo minilo deset let od tega, ko so v Londonu odjeknile štiri bombe in ubile 56 ljudi. Britanija se tokrat sooča s posledicami napada, ki se je zgodil na tujih tleh. Jasno je, kdo stoji za njim. Sejfedin Rezgui, 23-letni strelec, ki so ga v petek ubili pripadniki tunizijskih varnostnih enot, je bil identificiran kot privrženec Islamske države. Vsaj en njegov pomočnik medtem ostaja na begu. Po besedah predstavnikov britanske vlade bo boj proti IS najverjetneje trajal zelo dolgo. Toda skrajneže in njihov izprijen pogled na svet je mogoče premagati. Za to je po prepričanju britanskega premiera potreben »celovit odziv« na »eksistencialno grožnjo Zahodu«, ki jo predstavlja nasprotna stran.
Dan na plaži
Britanske zastave plapolajo na pol droga, medtem ko država preboleva tragično izgubo človeških življenj in išče način, kako bi v prihodnosti preprečila nove podobne napade. Oblast je čez vikend sprožila eno največjih protiterorističnih operacij v zadnjih desetih letih, v sklopu katere je poostrila tudi nadzor na mejah in letališčih. Na prizorišče napada je medtem dopotovala skupina britanskih preiskovalcev in pripadnikov oboroženih sil, ki bodo iz Tunizije v prihodnjih dneh nazaj domov prepeljali ranjene in posmrtne ostanke žrtev napada.
Na srečanje s predstavniki tunizijske vlade se je odpravila tudi notranja ministrica Theresa May, ki je v nedeljo zavrnila ugibanja o tem, da so si napadalci za svoje žrtve načrtno izbrali britanske turiste. »Preiskava še poteka, pri njej zelo tesno sodelujemo s tunizijsko oblastjo. Do sedaj nisem videla nikakršnih dokazov o tem, da je bil napad usmerjen specifično v britanske turiste,« je dejala med nastopom na BBC. Morebitno ozadje napada po njenem mnenju ne spremeni dejstva, da petkova tragedija, v kateri je skupno umrlo 38 ljudi, predstavlja največjo izgubo življenj po terorističnih napadih v Londonu pred desetimi leti.
Premier Cameron se je v odzivu na tragedijo v mnenjskem članku za Daily Telegraph spraševal, kako se je lahko dan na plaži za žrtve napada in njihove družine sprevrgel v prizorišče takšne groze. Po njegovih besedah v ozadju stoji enako zlo, ki ga je svet v zadnjem letu videl v napadih, ki so se zgodili v tako različnih krajih, kot so gora Sindžar v Iraku, nakupovalno središče v Keniji, uredništvo v Parizu in šola v Pakistanu. »Toda ne smemo se pustiti ustrahovati. K šoku in žalosti moramo dodati še en občutek: odločnost,« je apeliral konservativni premier. Le z neomajno odločnostjo bo lahko Zahod zaščitil svoj način življenja in vrednote, kot so mir, demokracija, tolerantnost in svoboda.
Celoviti in dolgoročni ukrepi
Cameron in drugi predstavniki britanske vlade so včeraj napovedali sprejetje ostrejših ukrepov v boju proti ekstremizmu. Ti morajo biti celoviti in dolgoročni, potekati morajo na različnih nivojih in v različnih okoljih, tako doma kot na tujem. Cameron je v mnenjskem članku poudaril pomen nadaljevanja zračnih napadov na cilje IS v Iraku, ki jih britanska letala izvajajo v okviru operacij mednarodne koalicije. Hkrati je izpostavil nujnost sodelovanja in podpiranja vlad v državah, od koder IS v svet širi svojo sprijeno ideologijo, ter odkrivanje in preprečevanje propagande, ki jo organizacija širi s pomočjo svetovnega spleta. Premier je bil jasen, da to pomeni več pristojnosti za policijo in varnostne službe.
O širjenju vojaških operacij proti ekstremistom tudi na kopenske enote vlada zaenkrat ne razmišlja. Njena strategija bo še naprej temeljila na krepitvi lokalnih vojska. Kot sta v ločenih nastopih opozorila tako premier kot zunanji minister Philip Hammond, bi pošiljanje kopenskih sil v prizadeta območja porodilo vrsto drugih, še večjih problemov.
Kot že mnogokrat doslej, je Cameron poudaril, da boj med Zahodom in Islamsko državo ni uperjen proti islamu, ki ga je označil kot religijo miru. Zahod se mora odločno zoperstaviti »strupeni ideologiji«, ki poganja tovrstne napade, zraven pa poskuša »ugrabiti« verska prepričanja ljudi. »Preden jo lahko premagamo, si moramo razjasniti, zakaj je tako slaba,« je dodal in opozoril, da je moški, ki je svoje orožje v petek uperil proti nedolžnim ljudem, istočasno napadal britanske vrednote.
Cameron je pozval k okrepitvi vseh tistih institucij, ki te vrednote že sedaj postavljajo v prakso - demokracija, pravna država, pravice manjšin, svoboda medijev - in ki jih teroristi tako sovražijo.
