Tiskane izdaje
Ker Sirizini vlada ni hotela izvajati varčevalno-reformnih ukrepov, predvidenih v njem, s posojilodajalkami pa ji ni uspelo skleniti kompromisa o nadomestnih rešitvah. V tem okviru je Grčija dobila za 130,9 milijarde evrov posojil z nizkimi obrestmi in dolgimi roki vračil, vse do leta 2054. Neporabljenih bo ostalo 1,8 milijarde evrov za posojila in 10,9 milijarde za injekcije bankam.
Grški premier Aleksis Cipras je izvedel še en manever. Upnicam je poslal prošnjo za nov, tretji program pomoči iz evropskega mehanizma ESM, ki so ga članice ustanovile med dolžniško krizo. V dveletnem programu naj bi Grčiji zagotovili 29 milijard evrov posojil. Poleg tega bi sporazum vključeval prestrukturiranje dolgov. Upnice so pripravljene na nadaljnja pogajanja z Grčijo šele po izteku referenduma.
Ciprasova vlada svetuje volivcem, naj na referendumu glasujejo proti takšni politiki. Izpolnjeni morajo biti še drugi pogoji iz pogodbe o ESM. Eden od pogojev za pomoč je ocena, da obstaja tveganje finančne stabilnosti območja z evrom ali njegovih članic.
Grčija v evrski in evropski
Grčija ima pravico do referenduma, demokratično izvoljene vlade drugih držav pa imajo tudi pravico do svojega mnenja o tem, je nemška kanclerka Angela Merkel v bundestagu zavrnila »Evropo kot transferno unijo«. Stara celina bi po njenem mnenju preživela tudi z njo, dolgoročnih uspehov, ki si jih želimo, pa ne bi bilo. Nemška kanclerka noče, da bi se iz te krize izvili kar tako, hoče, da iz nje pridemo močnejši, »da okrepimo našo konkurenčnost v odnosu do Kitajske, Indije, južnoameriških držav in drugih, da zastopamo naše interese in naš način gospodarjenja, dela in življenja ter naše vrednote, kot so svoboda, človekove pravice in pravna država.«
Ob morebitnem nadaljevanju grškega pokra z »institucijami, ki so se prej imenovale trojka«, nemški kritiki že zahtevajo izgon iz območja skupne evropske valute, čeprav grški finančni minister Janis Varufakis v tem primeru grozi s tožbo. Kölnski profesor prava Norbert Horn predlaga naslonitev na dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969, ki v primeru težkih kršitev priznava pravico do izključitve iz katerekoli mednarodne pogodbe, in nobenega dvoma ni, da Grčija krši številne postavke evrskih ustanovitvenih dokumentov.
»Hočem, da bo Evropa močnejša«
Nemška kanclerka meni, da so v Evropi nujni kompromisi, a ne za vsako ceno. »Nočem, da se kar nekako izvijemo iz krize, hočem, da Evropa iz nje pride močnejša,« je Angela Merkel v parlamentu ocenila napetosti med evrskim območjem in njegovo najbolj krizno državo, pa čeprav poudarja tudi, da so Grčiji še naprej odprta vrata. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je o nenadnem grškem pristanku na večino zahtev upnikov že prej izjavil, da ne prinaša večje jasnosti. Iztekel se je tudi zadnji reševalni program IMF, evropske komisije in ECB. Ta je v sredo vendarle sklenila, da bo grške banke še naprej držala nad vodo, a le tik nadnjo.
Ker pri IMF ponavadi počakajo z ukrepi proti neplačnicam in ker tudi ECB še ni popolnoma dvignila rok, evropski politiki zdaj čakajo na naslednje grške korake. Grčija ima pravico do referenduma, demokratično izvoljene vlade drugih držav pa imajo tudi pravico do svojega mnenja o tem, je Merklova zavrnila »Evropo kot transferno unijo«. V Nemčiji vsi ne soglašajo z njo. Gregor Gysi iz stranke Levica, ki je ideološki blizu grški Sirizi, je od kanclerke zahteval rešitev v zadnji sekundi. »Nosite zgodovinsko odgovornost!« je pozval.
Cerar: Slovenija je
»Slovenija je s tem na ravni EU relativno najbolj izpostavljena do Grčije in je s tem zelo pomagala Grčiji, da najde pot iz krize. Tako da s strani grške vlade še posebno upravičeno pričakujemo konstruktivno sodelovanje, ki ga do zdaj nismo doživeli. Upam, da bodo prihodnji dogodki privedli do ugodnejšega razpleta, tudi za grške državljane. Ne moremo pa privoliti, da bi potem, ko smo v Sloveniji z velikim naporom, reformami, pametno politiko in dobrim gospodarjenjem našli pot iz krize, to povsem spregledali pri nekom drugem. Evropska pravila in načela morajo veljati enako za vse,« je poudaril premier.
Premier Miro Cerar je zatrdil, da sta z ministrom za finance Dušanom Mramorjem na srečanjih z evropskimi kolegi delovala konstruktivno, da bi bil dosežen dogovor na ravni institucij, torej evropske komisije, IMF in ECB, »ki bi pomenil podaljšanje programa pomoči Grčiji in njenim državljanom v težki situaciji. A ne moremo privoliti v nekatere manipulativne in nenadne poteze grške vlade. Ta je v zadnjem trenutku preprečila možnost za kakršenkoli konstruktiven dogovor z razpisom referenduma.«
Tudi minister za finance Mramor je bil kritičen do grške vlade: »V pogajanjih so bila prizadevanja Grkov usmerjena izključno v to, da bi lahko naredili čim manj, da bi bil odpis vseh zbranih dolgov čim večji in da bi dobili čim več dodatnega denarja. Verjetno je vsakomur jasno, da država tako ne more delovati in da bodo ljudje na koncu trpeli. To se tudi dogaja,« je dejal Mramor. Slovenija v to ne more privoliti.
Slovenija med perifernimi državami
Cerar je še pojasnil, da Slovenija spoštuje pravico do referenduma ter da želi pomagati Grčiji in njenim državljanom, da pa ne more podpreti takih manevrov grške vlade, ki preprečujejo vsak konstruktivni dogovor na ravni EU in pomenijo izmikanje prizadevanjem, ki jih mora pokazati tudi Grčija sama.
»Slovenci dobro vemo, kaj je kriza in kakšen napor je potreben, da iz krize prideš okrepljen, razvojno uspešen in konkurenčen, da potem lahko povečaš gospodarsko rast. Sami si za to prizadevamo s strukturnimi reformami. Grki morajo spoznati, da se morajo za izhod iz krize tudi sami truditi in izvesti nekatere strukturne reforme. Če grška vlada to nenehno zavrača, konstruktiven dogovor ni mogoč.«
Slovenija se sicer uvršča med tako imenovane periferne države, a je v zadnjem letu naredila velik napredek, imamo zelo visoko likvidnost zakladniškega računa in predfinanciranje, zato »lahko počakamo, da se razmere razčistijo in potrebe po dodatnem zadolževanju ni. Bonitetne ocene države so se izboljšale, imamo gospodarsko rast, presežek na tekočem računu plačilne bilance, zmanjšanje brezposelnosti, povečanje zaposlenosti. Dosegli smo gospodarsko stabilnost. To so spoznali tudi finančni trgi, obresti za Slovenijo so se v zadnjem času zvišale le toliko kot za Italijo ali Španijo. To pomeni, da nas investotorji ne obravnavajo kot periferne države. S tega vidika lahko gledamo v prihodnost pozitivno, potrebne bodo nadaljnje spremembe in reforme,« je dejal minister Mramor.
