Vse bolj nore vojne igre nad Baltikom

Kljub varljivemu občutku, da je ukrajinska kriza zaradi vseh drugih problemov, s katerimi se ukvarja Evropa, izginila z dnevnega reda, napetost na vzhodnih mejah Nata ne popušča. Nad Baltikom začenjajo prvič v »polni bojni opremi« patruljirati tudi nemška bojna letala vrste eurofighter.

Napetosti na vzhodu Evrope torej s svojim ravnanjem ne stopnjuje le Putinova Rusija. Pritiske očitno krepi tudi Zahod, ki naj bi s tovrstnim ravnanjem Moskvi menda zgolj »pošiljal ustrezne signale«, kot temu rečejo generali. Nemčija bo zato v zračni prostor nad Baltskim morjem poslala svoje v Estoniji stacionirane eurofighterje, ki bodo prvič po zaostritvi ukrajinskega konflikta poleteli v popolni bojni opremi. To pomeni, da bodo letala vzletala ne le s klasično oborožitvijo, ampak tudi z raketami kratkega in srednjega dosega, in da bodo v vsakem trenutku sposobna z vso močjo odgovoriti na morebitne ruske provokacije.

V poveljstvu nemškega vojaškega letalstva pravijo, da bo to »prepotreben signal« tako lastnim vojakom kot Rusiji, in da »nikakor ne gre za eskalacijo konflikta«. Po besedah generala Karla Müllnerja, ki se je kmalu po letošnjem prevzemu položaja inšpektorja nemškega bojnega letalstva zavzel za uvedbo oboroženih brezpilotnih letal, naj bi šlo predvsem za to, »da smo se enakopravno, iz oči v oči, sposobni soočiti z morebitnimi grožnjami«.

Pripravljenost »na nož«

Kaj taka vojaška pripravljenost »na vse« pomeni za morebitni, lahko tudi naključni in nenadzorovani izbruh konflikta povsem nepredvidljivih razsežnosti, najbrž ni potrebno posebej ugibati. Nikjer drugje na svetu si oborožene sile Nata in Rusije ne stojijo tako direktno nasproti, kot prav na vzhodu Evrope in nad Baltskim morjem. Tako imenovani letalski alarmi in prisilni vzleti Natovih bojnih letal zaradi »neidentificiranih letečih objektov« v bližini zračnega prostora tamkajšnjih članic severnoatlantskega zavezništva so postali tako rekoč nekaj vsakdanjega. Od januarja 2014 do letošnjega junija jih je bilo po uradnih vojaških statistikah že 365, v večini primerov pa se je po Natovih trditvah izkazalo, da je šlo za ruska vojaška letala, ki se niso hotela identificirati in so letela zelo blizu zračnega prostora članic Nata, ali pa so ga celo kršila.

Severnoatlantsko zavezništvo tako imenovani »air policing« nad Baltikom izvaja že vse od leta 2004, ko so se zavezništvu med drugimi pridružile tudi tri baltske države Litva, Latvija in Estonija. Preleti vojaških letal so bili vrsto let zgolj rutina, z izbruhom ukrajinske krize pa so tudi zaradi poudarjenih strahov baltskih in vzhodnoevropskih članic pred veliko sosedo Rusijo čez noč postali nekakšen dokaz solidarnosti in zaščite, ki jo Nato obljublja svojim članicam. A hkrati seveda tudi stalni vir novih in vse bolj nevarnih napetosti med Natom in Rusijo.

Tako kot Nato namreč tudi Rusija že nekaj časa pospešeno krepi vojaško prisotnost v svojih »zahodnih zaveznicah«, med katere praktično sodi samo še velika Belorusija, ki pa neposredno meji na Natovi članici Litvo in Latvijo. Kot poročajo agencije, naj bi bili ruski načrti za postavitev velikega letalskega oporišča v bližini Minska tik pred uresničitvijo, kajti prvi ruski bojni lovci vrste Suhoj-27 naj bi bili tam nameščeni že v začetku prihodnjega leta. To bo prvo tako rusko letalsko oporišče v sosednji Belorusiji po razpadu Sovjetske zveze. Sporazumi med državama, ki sta se že leta 2009 dogovorili o sodelovanju pri skupni obrambi zunanjih meja in zračnega prostora, so po trditvah Kremlja v zaključni fazi usklajevanja, tako da ni nobenega razloga, da ne bi bili uresničeni. Beloruski predsednik Lukašenko namreč velja za tesnega zaveznika Rusije.

Zaostrovanje že tako napetih razmer nad Baltikom še z nemškimi eurofighterji, ki bodo vzletali iz Estonije, pod svojimi krili pa bodo prvič nosili tudi rakete, ki jih nemška Luftwaffe svojim lovcem do zdaj še nikoli ni pripela, brez dvoma pomeni stopnjevanje krize in medsebojnih groženj. Gre namreč za zelo zmogljive ameriške radarsko vodene izstrelke zrak-zrak vrste AMRAAM, ki lahko zadenejo cilje na razdalji 55 do 180 kilometrov in jih po podatkih nemškega letalstva v mirnodobnem času sploh ni dovoljeno nameščati na eurofighterje, ter za nemške infrardeče rakete kratkega dosega (25 km) vrste Iris-T. Po besedah generala Müllnerja naj bila tako prepričljiva oborožitev nemških eurofighterjev nad Baltikom izjemno pomembna za moralo enot, pa tudi zato, »ker se nikoli ne ve, kaj bi lahko ukazala nasprotna stran«. Po njegovih besedah se »policistov nikoli ne pošilja v akcijo neoboroženih in brez ustrezne zaščite.«

Napovedana akcija v Estoniji stacioniranih nemških eurofighterjev nad Baltikom je v vrstah nemške opozicije že izzvale prve ostre proteste. Podpredsednica parlamentarne frakcije Zelenih Sahra Wagenknecht je za nemško tiskovno agencijo dpa izjavila, da gre za »vojne igre, ki lahko zanetijo požar in sprožijo vojno v vsej Evropi«. Po njenem prepričanju so vsi tisti, ki pošiljajo do zob oborožene eurofighterje nad vzhodno Evropo »očitno izgubili pamet«, zato bi morala nemška zvezna vlada »takoj ustaviti tovrstne neumnosti«.