Tiskane izdaje
Včeraj so z vzhoda Ukrajine prišle novice, da so se spopadi malo umirili in da bo tokrat mogoče le obveljalo že 15. premirje, odkar so se spomladi leta 2014 začeli boji med vladnimi enotami in uporniki.
Le dan pred tem so namreč v angleškojezičnem ukrajinskem dnevniku Kyiv Post ugotavljali, da je »najnovejši poskus ustavitve vojskovanja v Ukrajini propadel v nekaj urah, konec tedna sta bila ubita dva ukrajinska vojaka, ukrajinska vojska pa je celo posvarila, da se bodo boji zaostrili«.
O tem, da bodo zaradi žetve zadnji teden junija prekinili ogenj, so se dogovorili pred enim tednom v Minsku na srečanju »trilateralne kontaktne skupine«, v kateri so predstavniki Ukrajine, Rusije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Kakor je običajno, sta sprti strani valili krivdo za nespoštovanje sklenjenega premirja druga na drugo. Z ukrajinskega obrambnega ministrstva so sporočili, koliko desetin granat so uporniki izstrelili na njihove položaje, in se pohvalili, da so zajeli skupino »sovražnih saboterjev«, ki da jim je poveljeval ruski državljan, ki je bil med akcijo »likvidiran«.
»Poleti se je lažje vojskovati«
O tem, da kljub dogovorjeni prekinitvi ognja niso ustavili medsebojnega obstreljevanja in granatiranja, temveč kvečjemu zaostrili, so na začetku tedna poročali tudi ruski mediji. Po mnenju vojaškega analitika Antona Lavrova se za zaostritvijo spopadov ne skriva politična, strateška ali vojaška namera ukrajinskih oblasti ali tistih, ki so jih v Kijevu razglasili za »teroriste«. »To je zgolj sezonska zaostritev, poleti se je lažje vojskovati,« je povedal za ruski tednik Kommersant Vlast. O »sezonskem« vplivu na vojskovanje priča tudi nedavno poročilo sveta Združenih narodov za človekove pravice, v katerem so izračunali, da je bilo od letošnjega 15. februarja do 15. maja na ukrajinskih frontah ubitih 81 ljudi. Od tega 36 civilistov, kar je za polovico več kot v prejšnjem dvomesečnem obdobju. Doslej je bilo v tem, kar v Moskvi imenujejo »državljanska vojna«, v Kijevu pa »protiteroristična operacija«, ubitih že več kot 10.000 ljudi.
O tem, kako rešiti krizo na jugovzhodu Ukrajine, so se že februarja 2015 v Minsku dogovorili voditelji »normandijske četverice«, Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine. Sprti strani sta zatrdili, da sami izpolnjujeta zahteve iz sporazuma, a da jih nasprotniki vztrajno kršijo, resnica pa je, da jih nihče zares ne spoštuje. Prav obtožbe o nespoštovanju tega sporazuma so eden od razlogov, da Evropska unija podaljšuje protiruske sankcije. Zato je pred kratkim novi ameriški zunanji minister Rex Tillerson presenetil z izjavo, da je povsem mogoče, da bosta Ukrajina in Rusija prišli do ustrezne rešitve krize prek »neke strukture, ki ni Minsk, zato, da bi dosegli Minsk«. »Ne bi si zvezal rok z minškim sporazumom, če se bosta strani dogovorili, da bosta rešili problem po drugi poti,« je sredi junija Tillerson razložil članom kongresnega odbora za mednarodne odnose.
Na besede prvega moža ameriške diplomacije se je v ponedeljek odzval prav tako sveži francoski predsednik Emmanuel Macron, h kateremu je prišel v goste ukrajinski predsednik Petro Porošenko. »Slišim, da se nekaterim [minški sporazum] ne zdi idealen, toda doslej še nisem videl boljše rešitve oziroma jo razumel,« je izjavil Macron. Po njegovih besedah ni težava v tem, da bi morali spreminjati načela, na katerih temelji ta sporazum, problem je v njegovem vsakodnevnem izpolnjevanju.
Majhni, a konkretni koraki
Zato je francoski predsednik pripravil poseben načrt, kako to izpeljati, ki ga je njegov ukrajinski gostitelj poimenoval »Macronova formula«, kaj več pa o njej po ponedeljkovem srečanju v Parizu nista povedala. Po Porošenkovih besedah so glavne smernice tega načrta o koncu vojskovanja in »deokupaciji vzhodne Ukrajine« že začrtane, predsednika Ukrajine in Francije pa bi ga rada predstavila drugi polovici normandijske četverice, kanclerki Angeli Merkel in ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, še pred vrhunskim srečanjem skupine držav G20, ki bo 7. in 8. julija v Hamburgu.
Ali se bodo osebno srečali, trenutno še ni jasno, včeraj pa je namestnik vodje Porošenkovega kabineta Konstantin Jelisejev povedal, da se bodo najbrž pogovorili po telefonu. »Macronova formula« je po njegovih besedah načrt, kako bi z majhnimi, a konkretnimi koraki, prišli do izpolnitve minškega dogovora.
Nasprotna stran, ki ni neposredno vključena v te pogovore, je že ostro kritizirala novo francosko pobudo. »To, kar smo danes slišali, priča zgolj o poskusu, da bi ponovno iznašli kolo, da bi spet začeli govoriti o tem, o čemer smo že davno razpravljali. Že od prejšnje jeseni se dogovarjamo o 'avtokarti', načrtu, kako bi po korakih izpolnjevali minški dogovor. To velja tudi za umik vojakov in oborožitve, ki ga ukrajinska stran sabotira, in vprašanje osvoboditve zaprtih oseb,« je za rusko agencijo Interfaks povedal »uradni« predstavnik samorazglašene Luganske republike Vladislav Dejnevo.
