Tiskane izdaje
Kairo − Usoda pogovorov o trajnejšem premirju med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, ki nadzoruje Gazo, znova visi na nitki. Potem ko so pogajalci sprtih strani le nekaj minut pred polnočjo, ko bi se iztekla petdnevna prekinitev ognja, sporočili, da za zdaj še ne nameravajo nadaljevati z oboroženim spopadom, saj je Izrael na egiptovsko prošnjo pristal na 24-urno podaljšanje prekinitve ognja, sta strani znova izmenjali nekaj raket.
Jug judovske države so najprej zadele tri rakete, izstreljene z območja palestinske enklave, ki pa niso povzročile ne žrtev ne gmote škode. Odgovornosti za njihovo izstrelitev ni prevzel še nihče, tiskovni predstavnik Hamasa pa je zanikal obtožbe, da za napadom stoji njihovo gibanje, in Izrael obtožil, da poskuša sabotirati pogovore. Izrael se je odzval nemudoma − premier Benjamin Netanjahu je vojski ukazal »napad na teroristične cilje v Gazi«, kmalu zatem pa so nad Gazo znova poletela izraelska vojaška letala. Zračni napad izraelske vojske na odprto območje na severu Gaze menda ni zahteval smrtnih žrtev, poškodovana pa sta bila dva otroka, poroča Reuters.
Izrael je poleg tega svoje pogajalce odpoklical iz Kaira. Proces v Kairu je namreč temeljil na obljubi popolne prekinitve ognja. Ali so izraelski pogajalci s pogovorov tudi zares odkorakali, še ni znano.
Egipt predlaga odpravo blokad in trajnejši mir
Kje natančno so zastala pogajanja v Kairu, ki jih je v zadnjih tednih večkrat preglasilo orožje, ni znano. Je pa jasno, da je cilj pogovorov predvsem prekinitev tokratnega nasilja, ki ga je 12. junija napovedala ugrabitev treh izraelskih najstnikov, dodobra pa se je razplamtelo po brutalnem umoru palestinskega dečka in poznejšem izraelskem vojaškem posredovanju na območju Gaze.
Sporazum, ki ga je predlagal Egipt, med drugim predvideva takojšno uveljavitev dolgotrajnejšega premirja, vključuje pa tudi točko o odpravi skoraj osemletne blokade Gaze, in člen, ki predvideva reševanje finančne krize znotraj palestinske enklave. Vsa bolj pereča vprašanja, med njimi tudi osvoboditev palestinskih zapornikov ter izgradnjo pristanišča in letališča v Gazi, pa naj bi sprte strani reševale v prihodnjih mesecih, ko bosta na območju zavladala »mir in stabilnost«.
Palestinska in izraelska stran zavlačevanje pogajanj pripisujeta druga drugi. Predstavnik Hamasa je tako včeraj zapisal, da dogovora še niso sklenili predvsem zaradi »trme okupatorja«. Nič manj oster ni bil vodja palestinske pogajalske skupine Azam al Ahmad, ki pa je dodal, da bodo morali vsako minuto nove 24-urne prekinitve ognja izkoristiti za iskanje rešitve, sicer se bodo znova znašli v vrtincu nasilja.
Da je mir na območju Gaze, ki je zavladal 4. avgusta, nenehno na preizkušnji in da sta vojskujoči strani vsak čas pripravljeni ponovno poseči po orožju, je v ponedeljek zvečer, le nekaj minut pred iztekom zadnje prekinitve ognja, opomnil izraelski premier Benjamini Netanjahu: »Pripravljeni smo na vse scenarije /.../ vojska je pripravljena srdito odgovoriti na ponoven začetek obstreljevanja.« Javnomnenjske raziskava kažejo, da kljub smrti 64 izraelskih vojakov in treh civilistov, vojaško posredovanje v Gazi med Izraelci še vedno užival veliko podporo.
Izraelska vlada je kljub grožnjam v nedeljo začela mehčati ukrepe, ki jih je sprejela 8. julija, z začetkom vojaškega posredovanja v Gazi. S ponedeljkovim sončnim vzhodom so prvič po več tednih na morje znova odpluli palestinski ribiči, a se kljub odpravi prepovedi ribolova niso pretirano oddaljili od obale. Previdno se življenje vrača tudi na opustošene ulice Gaze. Po podatkih Združenih narodov je domove v mesecu dni obstreljevanja zapustilo 425.000 ljudi, več sto ljudi se ne bo nikoli vrnilo, številni se v bolnišnicah še vedno borijo za življenje. Kljub krhkemu miru število smrtnih žrtev tako še vedno narašča − po zadnjih podatkih je na palestinski strani umrlo 2016 ljudi, skoraj 10.200 je bilo ranjenih.
