Tiskane izdaje
V bitki iraške vojske, šiitskih milic, kurdskih pešmerg in vojaškega letalstva mednarodne koalicije z Islamsko državo je bil v zadnjih dveh letih porušen velik del srednjega in, predvsem, severnega Iraka. Na čelu z Mosulom, drugim največjim iraškim mestom, katerega zahodni del je bil po devetih mesecih srditih spopadov zravnan z zemljo. Samo v zahodnem Mosulu bo treba zgraditi 40.000 novih stanovanjskih objektov. Podobno je mogoče reči vsaj še za pol ducata iraških mest na tem področju - in velik del javne infrastrukture.
»Plodna zemlja za investicije«
»Eno bitko smo končali, zdaj smo vključeni v novo - v vojno za obnovo,« je ob odprtju dolgo pričakovane konference v Kuvajtu dejal vodja iraškega sklada za obnovo Mustafa al Hiti. Iraški minister za načrtovanje Kusaj Abdulfatah je nemudoma dejal, da Irak za obnovo - za nujne projekte - kratkoročno potrebuje 20 milijard evrov, srednjeročno pa 60 milijard. Kljub vojaški zmagi nad Islamsko državo v Iraku še vedno vlada velika humanitarna katastrofa. Od 5 milijonov ljudi, ki so v času vladavine IS izgubili streho nad glavo, se jih 2,6 milijona še vedno ne more vrniti domov.
Dogajanje v Kuvajtu sicer spominja na veliko oglaševalsko kampanjo. Tako je Svetovna banka, eden izmed organizatorjev konference, v poročilu zapisala, da je Irak z naftnimi rezervami in potrebo po obnovi »plodna zemlja za investicije«.
Prihodnost in preteklost
Vodja delegacije mednarodnega komiteja Rdečega križa v Iraku Katharina Ritz je v kontekstu morebitnih novih nestabilnosti jasno dejala, da denar ne bo rešil vseh iraških težav. Po njenih besedah Irak med drugim potrebuje vrnitev k vladavini prava in jasen odgovor družinam, katerih člani so v času vojne proti IS izginili. »Zavedam se, da veliko ljudi misli, da se zdaj že drugič lotevamo obnove Iraka, toda tokrat moramo to storiti prav - za iraške ljudi. Trajalo bo. Morda bo za soočenje s preteklostjo potrebnih več generacij. Če gledamo v prihodnost, moramo videti tudi v preteklost,« je povedala.
Čeprav so ZDA z invazijo marca 2003 najodgovornejše za opustošenje v Iraku in razrast Islamske države, ameriška vlada uradno ne bo prispevala ničesar k (tokratni) obnovi Iraka. Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so ZDA od leta 2001 na Bližnjem vzhodu že tako zapravile 7 bilijonov dolarjev, zato je čas za vlaganja v »našo državo« (Washington Post in agencija AP sta to številko označila za močno pretirano). Toda v Kuvajtu imajo Američani kljub temu glavno besedo prek zasebnih podjetij, ki jih je na konferenci 2000. Od tega 150 - ameriških.
Lise Grande, humanitarna koordinatorka Združenih narodov za Irak in namestnica vodje misije ZN, je dejala, da bi morebiten neuspeh donatorske konference lahko vodil v novo nestabilnost. »Če mednarodna skupnost ne bo pomagala iraški vladi stabilizirati območij, ki so bila opustošena med vojno, bi bili lahko dosežki v boju z Islamsko državo ogroženi,« je bila jasna. Še bolj jasen je bil Geert Cappelaere, regionalni direktor Unicefa za Bližnji vzhod in Severno Afriko: »Morda so donatorji izčrpani, toda danes mi nihče ne more reči, da ni denarja. Če je dovolj denarja za nadaljevanje vojne, je dovolj denarja tudi za pomoč otrokom.«
