Tiskane izdaje
Resolucijo varnostnega sveta o zaustavitvi prihoda borcev v Irak in Sirijo je spodbudila skrb Zahoda, da se bo na tisoče ljudi, ki se vojskujejo za skrajne organizacije, nekoč vrnilo domov in širilo nasilje v domačem okolju. Včeraj je prilil olja na ogenj iraški premier Haider al Abadi, ki je trdil, da naj bi skrajneži načrtovali napade na podzemne železnice v Združenih državah in Parizu.
New York - Resolucijo varnostnega sveta o zaustavitvi prihoda borcev v Irak in Sirijo je spodbudila skrb Zahoda, da se bo na tisoče ljudi, ki se vojskujejo za skrajne organizacije, nekoč vrnilo domov in širilo nasilje v domačem okolju. Včeraj je prilil olja na ogenj iraški premier Haider al Abadi, ki je trdil, da naj bi skrajneži načrtovali napade na podzemne železnice v Združenih državah in Parizu.
Po Abadijevih besedah so menda iraški obveščevalci razkrili načrt, ki naj bi ga kovali tuji pripadniki Islamske vojske v Iraku. Šlo naj bi za Francoze in Američane v Iraku, je novinarjem sporočil ob robu zasedanja generalne skupščine Združenih narodov. Sporočilo je presenetilo zahodne obveščevalce, ki niso zaznali ničesar podobnega. »Ne moremo potrditi takšnih načrtov, pred nadaljnjim odločanjem pa bi morali preučiti podatke iraških kolegov,« je včeraj dejala Caitlin Hayden, tiskovna predstavnica ameriškega sveta za nacionalno varnost. Poudarila je, da vsako grožnjo obravnavajo resno.
Iraško opozorilo je zašpililo resolucijo varnostnega sveta o kaznovanju ljudi, ki se odpravljajo na džihad v Sirijo in Irak. Nenavadno zasedanje varnostnega sveta, na katerem so se šele šestič zbrali voditelji držav, je s prav tako neobičajnim soglasjem obsodilo takšno početje in od članic zahtevalo, naj uvedejo ustrezno zakonodajo, s katero bodo preprečile novačenje, prevoz, organizacijo in opremljanje domnevnih teroristov. Ker je resolucija sprejeta v skladu s sedmim poglavjem ustanovne litine Združenih narodov, je obvezujoča za vse članice.
Turška nejevolja
Ameriški predsednik Barack Obama, ki je vodil zasedanje varnostnega sveta in najprej poudaril solidarnost s Francijo ob obglavljenju njenega državljana v Alžiriji, je sklep označil za zgodovinski, a hkrati poudaril, da samo resolucija ne bo dovolj, ter pozval vlade, naj čim prej začno pripravljati odhode v Irak in Sirijo, saj bo treba »ukrepati ne le v prihodnjih dneh, pač pa v prihodnjih letih«. Ameriški obveščevalci ocenjujejo, da je v Sirijo in Irak odpotovalo od 12.000 do 15.000 borcev, ki bi lahko postali jedro novega terorističnega omrežja, razširjenega po svetu.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je v New Yorku skušal otresti mednarodnega pritiska na državo, skozi katero naj bi v Sirijo prihajal večji del tujih borcev, pri čemer je mednarodno skupnost obtožil, da sama naredi premalo, da bi zaustavila prihode tujcev. »To ne more biti samo boj Turčije. Pritok tujih terorističnih bojevnikov lahko ustavimo le, če bodo prijatelji in partnerji, ki pričakujejo naše sodelovanje, pokazali nekaj tega sodelovanja,« je sporočil svetovnim voditeljem, zbranim na generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku.
Po njegovih besedah posamezniki postanejo »teroristični bojevniki, ko se odpravijo iz države izvora«, vpletene države pa se do zdaj niso pravočasno odzivale. Kljub temu je Ankara na podlagi podatkov iz tujine na seznam za prepoved vstopa v državo uvrstila 3600 imen, skoraj 1000 ljudi pa so že izgnali iz države. Turški predsednik je poudaril, da je njegova država posredna žrtev sirskega konflikta, saj so sprejeli že več kot milijon beguncev.
Erdoğan je bil tarča zbadljivih opazk sirskega veleposlanika pri Združenih narodih Bašarja Jafarija, ki je dejal, da je »Turčija glavni vhod za teroriste na poti v Sirijo in Irak«. Po njegovih besedah so Turčija, Katar in Saudska Arabija spremenile svoja letališča v »sprejemne dvorane za skrajneže«, preden jih nelegalno pošljejo v Sirijo.
Nadaljevanje napadov
Medtem se nasilje v Siriji in Iraku stopnjuje. Skrajneži Islamske države so po montiranem sodnem procesu v Mosulu usmrtili iraško borko za pravice žensk Samiro Salih al Nuaimi, ker naj bi zapustila islam. Al Nuaimijeva je na facebooku kritizirala uničevanje kulturnih in verskih spomenikov v Mosulu, zaradi česar so jo pet dni mučili in zlorabljali.
V tretji noči letalskih napadov ameriške koalicije v Siriji so se ti osredotočili na ducat majhnih rafinerij, da bi usahnil eden od virov zaslužka za Islamsko državo v Siriji. V napadih so poleg ameriških letal sodelovali tudi Saudska Arabija in Združeni arabski emirati, iz Pentagona so sporočili, da je bila večina letal iz članic koalicije. Po trditvah sirske nevladne organizacije Observatorij za človekove pravice je bilo v sredo zvečer ubitih najmanj 14 džihadistov in pet civilistov, med njimi en otrok.
Napade v Iraku so nadaljevala tudi francoska letala, medtem ko so v državi po umoru njihovega državljana in zaradi groženj teroristov zaostrili varnostne ukrepe na javnih mestih in pri javnem prevozu. Britanski premier David Cameron je v New Yorku napovedal, da se bo tudi Velika Britanija pridružila napadom na položaje IS v Iraku, o čemer naj bi danes odločal parlament.
