Tiskane izdaje
V južnoitalijanskih pristaniščih in na obalah se izkrcava rekordno število priseljencev, vse preostale migracijske poti, na primer čez Turčijo in Španijo, so zaprte. Italijanski škorenj je postal kot lijak, je te dni pisal milanski Corriere. Redki migranti prestopijo italijanske meje.
V Apuliji in Kalabriji sta pred dnevi pristali vojaški ladji, nemška in britanska, s skupaj več kot 1500 migranti, ki so jih pobrali z libijskih čolnov. V Italiji se povečuje odpor proti prišlekom, na Siciliji poteka prava mala vojna med skupnostmi, ki jih nočejo več sprejemati. Ob množičnem številu izkrcanj na italijanskih obalah pa so primeri evropske solidarnosti velika redkost.
Medtem ko prihajajo novi ljudje, je v Italiji vse več nasprotovanja načrtom vlade v Rimu za vzpostavitev dodatnih sprejemnih točk zanje. Nekatere politične stranke pobirajo podpise proti temu. V prvi polovici letošnjega leta, do sredine julija, je prišlo v državo 93.213 migrantov, navaja italijansko časopisje, to je 19 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Šestindevetdeset odstotkov vseh je prečkalo Sredozemlje v gumijastih čolnih iz Libije. Italija si v Evropski uniji neuspešno prizadeva za porazdelitev števila afriških priseljencev. Evropska komisija je ponudila nekaj dodatnih finančnih sredstev, denimo za libijske obalne ladje, ki prestrezajo prihode, vendar države članice EU niso pripravljene sprejeti migrantov, ki jih potegnejo oziroma rešijo iz morja. V ozračju poenostavljanj in črno-belih razlag je veliko prostora za neupravičene bojazni, toda namesto omahovanja med dobrimi nameni in strahovi manjka predvsem kompleksna evropska migracijska politika.
V napetem političnem ozračju je levosredinska vlada premiera Paola Gentilonija odpovedala glasovanje o novem zakonu jus soli, ki omogoča podelitev državljanstva v Italiji rojenim otrokom priseljencev. O zakonu, ki je namenjen uspešnejši integraciji priseljencev, namesto da ostanejo marginalizirani, naj bi torej odločali šele jeseni.
Jus soli
V rimskem senatu je že kakšen mesec dni potekala napeta razprava o spremembah, zaradi migrantske krize v osrednjem Sredozemlju je bilo nasprotovanja zakonu veliko. Čeprav problematika prihajajočih migrantov in sedanjega zakona nista neposredno povezani – eden od pogojev je petletno zakonito bivanje v Italiji, z jus soli ne bi nič pridobili tisti, ki prihajajo –, je javno mnenje poudarjeno nastrojeno proti.
Predsednik vlade je pretekli teden izjavil, da zakona – levica mu je naklonjena, desnica ostro nasprotuje – pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami ni mogoče sprejeti. Čeprav je zakonski osnutek že potrdil spodnji dom parlamenta, je bila negotova podpora senata. Italija je v predvolilnem času, volitve so predvidene v začetku prihodnjega leta, politično ozračje je napeto. Premier si ni upal tvegati, glasovanje je raje preložil na jesen. Voditelj skrajno desne Severne lige Matteo Salvini je nemudoma pohvalil odločitev, razglasil jo je za zmago svoje stranke. Stališče do priseljevanja je zaostrilo tudi Gibanje 5 zvezd, ki mu javnomnenjske ankete kažejo dobro.
Nekdanji premier Enrico Letta, pred dnevi je v Trstu predstavil svojo zadnjo knjigo, o Italiji in Evropi, pa je izrazil prepričanje, da je bila Gentilonejeva poteza napačna. Po njegovih besedah sta to dve zelo različni zadevi, eno je priseljevanje, drugo zakon, treba ju je razločevati. Državljanstva, češ da ni mogoče zavrniti nekomu, ki se je rodil v Italiji, tu zrasel in se izšolal, govori italijanski jezik, državljanstvo je zelo pomembno za uspešno integracijo priseljencev.
Odlog zakona jus soli – nekateri menijo, da terminologija niti ni ustrezna, pravzaprav gre za jus culturali – pa ni poraz samo za predsednika vlade Paola Gentilonija ali za Mattea Renzija, ki si prizadeva za vrnitev, temveč tudi za Cerkev in papeža Frančiška, ki je apeliral za podelitev državljanstva za otroke.
