Koalicija voljnih: britanski parlament glasoval za zračne napade

Britanski parlament je z veliko­ večino potrdil predlog vlade­ premiera Davida Camerona o sodelovanju britanske vojske v letalskih napadih na položaje­ islamskih skrajnežev v Iraku. Nekaj več kot leto dni za tem, ko so poslanci zavrnili predlog o posredovanju v Siriji, so predstavniki treh največjih parlamentarnih strank pokazali izjemno mero strinjanja, da Islamska država (IS) predstavlja grožnjo, ki se ji mora Britanija na vsak način zoperstaviti.

Velika Britanija se je včeraj po maratonski seji priključila koaliciji evropskih in arabskih držav, ki skupaj z ameriško vojsko bombardirajo položaje pripadnikov Islamske države. Predlog vlade je podprlo 524 članov spodnjega doma parlamenta, proti jih je bilo 43. Zanj so glasovali tako poslanci vladajoče koalicije kot predstavniki opozicije. Večina poslancev se je strinjala z oceno vlade, da je širjenje vpliva sunitskih skrajnežev na Bližnjem vzhodu velika grožnja varnosti Britanije in Zahoda. Britanska letala bi lahko prve napade izvedla že danes.

Nauki preteklosti

»Druge možnosti ni. Ne moremo upati, da bo ta grožnja sčasoma izginila,« je v govoru opozoril premier Cameron in pojasnil, da bodo vojaške operacije proti upornikom najverjetneje trajale več let. »Zaščitni znak te kampanje bosta potrpežljivost in vztrajnost, ne šok in strahospoštovanje,« je dodal. S premierovimi besedami se je strinjal tudi vodja opozicije Ed Miliband, rekoč, da »Britanija enostavno ne more ostati brezbrižna v primeru­ grožnje IS«. Prvak laburistov, katerih vlada je državo leta 2003 zavedla v iraško vojno, je opozoril, da letalski napadi ne bodo dovolj za zaustavitev pohoda sunitskih skrajnežev. »Zavedati se moramo naukov iz preteklosti in glede tega moramo biti odkriti z britansko javnostjo – to pomeni obširno strategijo na humanitarnem, političnem in vojaškem področju, ki bo globoko vpeta v regijo.«

Tako poslanci, ki so glasovali za predlog, kot tisti, ki so bili proti, so med razpravo izrazili pomisleke nad učinkovitostjo letalskih napadov in nelagodje nad dejstvom, da se Britanija pridružuje že tretji vojaški operaciji v Iraku po letu 1991. Nasprotniki predloga, med katerimi je bilo največ članov opozicije, so dvomili predvsem o uresničljivosti kopenskega dela ofenzive, ki ga bodo izvajale iraške sile. Predstavniki vlade so včeraj še enkrat zagotovili, da Britanija v Irak ne bo poslala kopenskih enot.

Predlog, ki so ga potrdili poslanci, omogoča napade britanskih vojaških letal na položaje IS znotraj iraškega ozemlja, ne pa tudi v Siriji, kjer se je včeraj nadaljevala zračna ofenziva ameriških in francoskih sil. Po besedah predstavnikov vlade ni dvoma, da je britansko posredovanje v severnem Iraku zakonito, potem ko je uradna prošnja za pomoč prišla s strani iraške vlade. Položaj v Siriji, kjer še vedno divja krvava državljanska vojna, je manj jasen. Cameron je kljub temu pred poslanci včeraj zatrdil, da pravnih ovir pri širitvi britanskih zračnih napadov na sirske cilje ni. »Verjamem, da obstaja močan argument, da storimo več,« je dejal premier, poslancem pa dal vedeti, da v primeru humanitarne katastrofe za posredovanje v Siriji ne bi potreboval podpore parlamenta.

Britanski poslanci so pred nekaj več kot letom zavrnili Cameronov predlog o posredovanju v državi. Med premierovim včerajšnjim govorom je bilo več kot razvidno, da je Sirija za mnoge še vedno velik tabu.