Kopenska ofenziva na krilih ruskih bombnikov

Režim Bašarja al Asada, ki mu skoraj nihče več ne gleda pod prste, strnjuje svoje vrste.

Objavljeno
07. oktober 2015 16.40
MIDEAST-CRISIS/SYRIA-RUSSIA
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Po tednu dni ruskih letalskih napadov na uporniške cilje v Siriji je »spodbujena« sirska vladna vojska na zahodu države včeraj sprožila kopensko ofenzivo proti koaliciji sunitskih milic, med katerimi je najmočnejša Fronta al Nusra. Iz Sirije prihajajo napovedi o veliki režimski ofenzivi na področju Idliba in Hame.

Fronta al Nusra, islamistična skupina, ki je v zadnjih mesecih dobila precej pomembnih bitk z režimskimi silami, je bila za zdaj najbolj izpostavljen cilj ruskih letalskih napadov, ki so bili − vsaj v svoji prvi fazi − veliko bolj kot obračunu z zloglasno Islamsko državo namenjeni utrditvi ključnih položajev sirskih vladnih sil ter režima Bašarja al Asada v okolici Damaska, Latakie, Alepa in Homsa.

Sirska vojska je − kadrovsko še vedno zelo šibka in »vojno« izčrpana − z rusko letalsko in geopolitično pomočjo dobila velik zalet. Ob ruskih bombnikih in čedalje glasnejših govoricah, da se proti sirskim bojiščem odpravljajo tudi ruski vojaki (pripadniki posebnih enot), kar uradna Moskva sicer še naprej zanika, je v zadnjih dneh v Damask prispelo tudi več sto pripadnikov iranske republikanske garde, svoje vrste pa so strnile tudi različne »šabihe«, paravojaške enote, ki se že od začetka vojne pred štirimi leti in pol borijo na strani manjšinskega alavitskega režima. Svojo prisotnost na sirskih bojiščih povečuje tudi libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki je v nekaterih ključnih bitkah v zadnjih dveh letih in pol preprečilo Asadov vojaški in s tem tudi politični padec.

Napadi tudi z vojaških ladij v Kaspijskem morju

V prihodnjih dneh in tednih je zato mogoče pričakovati povečanje pritiska na različne uporniške skupine predvsem na severu države, kjer je režimska prisotnost že vse od poletja 2012 močno omejena. Ruska letala pri tem napadajo tudi cilje Islamske države. Po petkovem bombardiranju poveljstva skrajne sunitske milice v Raki, prestolnici samooklicanega kalifata, so ruski piloti bombardirali tudi položaje IS na obrobju antične Palmire, kjer so skrajneži v zadnjih treh mesecih uničili ogromno zgodovinske in kulturne dediščine. Rusija je danes še dodatno povečala pritisk na Islamsko državo, saj so njene cilje obstreljevali tudi s svojih vojaških ladij v Kaspijskem morju, kar je vojnemu dogajanju v Siriji dodalo še eno novo dimenzijo. Napade s štirih vojaških ladij je včeraj potrdil tudi ruski obrambni minister Sergej Šojigu.

Poročila s terena pravijo, da so ruske bombe Islamski državi v enem samem tednu prizadejale veliko resnejše rane kot pa že štirinajst mesecev trajajoča vojaška operacija Koalicije voljnih 2.0, ki se je spopada s skrajnimi islamisti zares aktivno dejansko lotila v Kobaniju na meji s Turčijo ter kurdsko mestece skupaj z lokalnimi kurdskimi borci in »pešmergami« iz severnega Iraka obvarovala pred padcem. Ruski uradniki imajo prav, ko govorijo, da so koalicijski bombniki drugače dejansko »obstreljevali puščavo«.

Rusko posredovanje in tektonskih premiki na geopolitičnih silnicah so v zadnjih dneh z medijskih zemljevidov popolnoma izbrisali tako imenovano kurdsko vprašanje in tudi dogajanje v Turčiji, ki je bila vse od začetka globoko vpletena v sirsko vojno in tako je še danes. To je bilo ta teden mogoče čutiti tudi v Bruslju, kjer je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan sirsko vojno − in predvsem begunsko krizo − uporabil kot svoje pogajalsko orodje z Evropsko unijo.

Vendarle koordinacije med Moskvo in Washingtonom?


Vzporedno se iz dneva v dan čedalje bolj zaostrujejo tudi odnosi med ključnimi zunanjimi igralci sirske vojne, ki je v zadnjem tednu dni tudi de facto postala najbolj vroče bojišče moderne hladne vojne. A ne glede na dogajanje v Siriji se zdi, da si dve največji sili nikakor ne želita neposrednega spopada. Namestnik ruskega obrambnega ministra Anatolij Antonov je danes izjavil, da je Rusija z Združenimi državami in mednarodno koalicijo pripravljena deliti obveščevalne podatke in usklajevati napade na cilje Islamske države. Pri tem je Antonov pozval k skupni uporabi izvidniških informacij, njegovemu pozivu pa so na sedežu Nata in v Washingtonu, kjer so že pred dnevi izrazili željo po »koordinaciji« napadov na IS, resno prisluhnili.