Tiskane izdaje
Kijev – V ponedeljek sta bila pred vrhovno rado v spopadih med protestniki in varnostnimi organi ubita dva pripadnika nacionalne garde, 141 ljudi pa je bilo ranjenih. Opozicija in del vladajoče koalicije predsednika Petra Porošenka razglaša za narodnega izdajalca, ta pa nasprotnike obtožuje, da so nevarni politikanti, ki služijo interesom ruskih agresorjev.
»Sramota!« so že zjutraj v parlamentu vzklikali tisti predstavniki ukrajinskega ljudstva, ki nasprotujejo spremembi ustave in decentralizaciji države. S tem bo Ukrajina del Donbasa prepustila okupatorjem, je prepričana nasprotnica sprememb Julija Timošenko, katere stranka Očetnjava je del ukrajinske vladajoče koalicije. Najprej so v radi nasprotniki pozivali domoljube k »ustavni vstaji«, Oleg Ljaško, voditelj nacionalistične Radikalne stranke, ki je tudi v koaliciji, pa je zagrozil, da bodo njegovi poslanci blokirali govorniški ode, dokler jih ne bodo »iz parlamenta odnesli z nogami naprej«. Ko so se v vrhovni radi strasti počasi toliko pomirile, da se je zasedanje lahko začelo, se je začela napetost stopnjevati pred poslopjem parlamenta, kjer se je zbralo na stotine protestnikov iz vrst radikalov in drugih skrajno nacionalističnih skupin in strank, kakor sta Desni sektor in Svoboda. »Tisti, ki bodo glasovali za, so narodni izdajalci, zločinci, ki bodo nosili kazensko odgovornost za svoje početje,« je novinarjem razlagal Aleksej Bik iz Desnega sektorja.
Čeprav so proti spremembam nastopile kar tri od petih strank iz vladajoče koalicije, proti njim pa so glasovali tudi nekateri poslanci iz Bloka Petra Porošenka in Narodne fronte premiera Arsenija Jacenjuka, je za predsednikov predlog glasovala več kot polovica oziroma 265 poslancev. Ko je ta novica prestopila vrata parlamenta, je dotlej dokaj miroljubna množica napadla. Najprej so začeli s palicami pretepati policiste in gardiste, letele so dimne bombe, potem pa je nekdanji pripadnik prostovoljskega bataljona Čuk med zaščitnike parlamenta vrgel ročno granato. V napadu sta bila ubita dva pripadnika garde, v spopadih pa je bilo ranjenih 141 ljudi, od tega kar 131 varuhov reda. »Obtožujem!« je začel v stilu francoskega pisatelja Emilea Zolaja ukrajinski notranji minister Arsen Avakov svoj zapis na svojem Facebooku, v katerem je za krivce za napad razglasil politika Olega Tjagniboka in njegovo stranko Svoboda. Napadalca, ki je menda pred kratkim prostovoljno izstopil iz prostovoljnega bataljona, so priprli, Avakov svetovalec Zorjan Škirjak pa je zatrdil, da ga bo doletela zaslužena kazen.
Po krvavem obračunu je Ukrajince v televizijskem nastopu nagovoril Porošenko, ki je že prej dobil zagotovila ameriškega podpredsednika Josepha Bidena, da ZDA ukrajinsko decentralizacijo podpirajo. Predsednik je opozicijo obtožil, da niso odgovorni politiki, ampak nevarni politikanti, ki ne vidijo dlje od lokalnih volitev 25. oktobra. Ostre besede je namenil tudi nasprotnikom iz svoje lastne stranke: »Zelo mi je žal, da je del poslancev vladajoče koalicije namesto tega, da bi svojo kipečo energijo preusmeril v boj proti zunanjemu sovražniku, napadel predsednika in vrhovnega poveljnika svoje lastne države, hkrati pa začel kampanjo proti našim najtesnejšim zaveznikom: ZDA, Nemčiji, Franciji in EU.« Po besedah Porošenka je Ukrajina s ponedeljkovim glasovanjem svetu pokazala, da je verodostojen partner, ki spoštuje mednarodne dogovore in v nasprotju z Rusijo izpolnjuje minske dogovore. Če tega ne bi naredila, je poudaril ukrajinski predsednik, bi razpadla mednarodna proukrajinska koalicija, njegova država pa bi se sama znašla iz oči v oči z agresorjem.
Porošenko je v ponedeljek zmagal v prvi bitki, za končni sprejem zakona v tretjem branju, pred katerim zakonski predlog čaka še preizkus pred ustavnim sodiščem, pa bo potrebna podpora 300 od 450 oziroma 423 poslancev, kolikor jih zdaj zaradi odsotnosti kolegov s Krima in iz Donbasa sedi v radi. Da Ukrajina mora spremeniti ustavo, ker da bo to olajšalo delovanje pretirano centralizirane države, hkrati pa se je k temu Kijev zavezal med minskimi pogajanji, je v pogovoru za ameriški državni radio Svoboda povedal tudi nekdanji ameriški veleposlanik v Kijevu Steven Pifer.
Porošenko je že večkrat zatrdil, da nova ustava ne bo podelila posebnega statusa uporniškim separatistom v Donbasu, kar mu očitajo nasprotniki, ampak to vprašanje določa posebni zakon. V televizijskem nagovoru je Ukrajince potolažil, da se spreminjane ustave do konca postopka še lahko spremeni, končni rezultat pa je odvisen od tega, kaj se bo dogajalo v Donbasu in v kolikšni meri bo Rusija izpolnjevala minske dogovore. Tu pa nastopi težava, ugotavljajo v ruskem časniku Kommersant, saj »ne glede na poskuse Kijeva, da bi spremembe predstavil kot politično reformo v okviru minskih dogovorov, te ne rešujejo glavnega problema ukrajinskega konflikta: vprašanja o bodočih odnosih med Kijevom in samorazglašenimi uporniškimi republikami«. Podobnega mnenja je gostujoča predavateljica na univerzi v Ottawi Halina Mokrušina, ki je pred dnevi v analizi ukrajinskih ustavnih reform v ameriškem mesečniku Counterpounch zapisala, da pri njih sploh ne gre za decentralizacijo, temveč celo za okrepitev predsedniške vertikale oblasti, z njimi pa da oblasti v Kijevu zgolj poskušajo ugoditi zahodnim zaveznikom, ko se pretvarjajo, da izpolnjujejo dogovore iz Minska. »O njih se s predstavniki Donecka in Luganska niso niti pogovarjali, kar spodkopava že zdaj komajda obstoječa pogajanja in onemogoča politično rešitev med Kijevom in Donbasom,« je bila ostra sociologinja, ki dela doktorat iz stalinskih čistk v Ukrajini.
