Tiskane izdaje
Dan pred začetkom skupnih vaj ameriške in južnokorejske vojske na Korejskem polotoku vlada grozeči mir. Je to zatišje pred viharjem, se medtem sprašujejo prebivalci mest, ki bi se lahko znašla na dosegu severnokorejskih izstrelkov, če bi se Pjongjang odločil z novim raketnim poskusom odgovoriti na manevre, ki od leta 2015 potekajo pod imenom Ulči-Freedom Guardian.
V vaji, ki se bo začela jutri in trajala vse do konca avgusta, bo okoli 25.000 ameriških vojakov in dvakrat toliko njihovih južnokorejskih zaveznikov vadilo skupno načrtovanje vojaških operacij in izpopolnjevalo poveljniške aktivnosti. Šlo bo večinoma za računalniške simulacije, ki pa jih bodo spremljali pravi bombniki, vojaški helikopterji in različna visokotehnološka oprema, kakršno bi lahko uporabili tudi v primeru severnokorejskega napada.
Pjongjang je že opozoril, da bi lahko vojaški manevri vodili v katastrofo, analitiki pa se v že tako napetih razmerah ne sprašujejo toliko, ali se bo Severna Koreja odzvala nanje, ampak kako se bo odzvala.
Severnokorejski propagandni poster sporoča: »Nihče nas ne more ustaviti!« Foto: Reuters
Med lanskimi vajami Ulči-Freedom Guardian je severnokorejska vojska prvič izstrelila balistično raketo iz podmornice, kar je veliki vodja Kim Džong Un pozdravil kot »uspeh vseh uspehov«, teden dni po koncu vaj pa je izvedla še peto jedrsko eksplozijo, ob tem pa zatrdila, da so preizkusili jedrsko bojno konico, standardizirano za namestitev na različne tipe nosilnih raket.
Med skupnimi vojaškimi vajami ZDA in Južne Koreje Key Resolve in Foal Eagle, na katerih so marca letos sodelovala vojaška letala, ladje, tanki, uporabljeno pa je bilo tudi ostro strelivo, je Severna Koreja izstrelila štiri balistične rakete »podaljšanega dosega« iz raketne družine Scudov, kar je opisala kot pripravo za napad na ameriška vojaška oporišča na Japonskem.
Severna Koreja je nedavno izvedla prvi uspešni preizkus medcelinske rakete, s katerimi je svoj raketni dežnik razširila tudi nad kontinentalne ZDA. Foto: AP
Analitiki domnevajo, da bi lahko Pjongjang prihajajoče vaje izkoristil za nov preizkus medcelinske rakete, ne izključujejo pa niti še ene jedrske eksplozije. Severna Koreja se je pohvalila, da je že preizkusila vodikovo bombo.
Direktor Jedrskega informacijskega programa pri Zvezi ameriških znanstvenikov Hans Kristensen pravi, da za to ni nikakršnih dokazov, vseeno pa ne izključuje možnosti, da Pjongjang razvija prav ta tip jedrskega orožja, saj bi bila vodikova bojna konica lažja in manjša od plutonijeve, kar pomeni, da bi jo bilo lažje poslati do izbrane tarče in pri tem doseči enako uničevalno moč. »Prednost termonuklearne bojne konice je, da je v njo mogoče spraviti večjo moč ob manjši teži,« pojasnjuje Kristensen, a dodaja, da za njen razvoj Severna Koreja potrebuje še nekaj jedrskih poskusov.
Profesor mednarodnih odnosov na japonski univerzi Ritsumeikan in nekdanji direktor južnokorejskega Inštituta za nacionalno združitev Čoi Džin Vuk ocenjuje, da bi bil šesti jedrski poskus Severne Koreje ključnega pomena za njen razvoj operativne medcelinske rakete z jedrsko bojno konico. »Da bi razvila jedrsko orožje, ki ga lahko uporabi proti oddaljeni tarči, ga mora najprej narediti majhnega in lahkega,« pojasnjuje Čoi. »Zaenkrat ne kaže, da Severna Koreja že ima takšno tehnologijo.«
Vse to nakazuje, da bi lahko bili skupni vojaški manevri Ulči-Freedom Guardian za severnokorejsko vojsko idealna priložnost za nov korak v razvoju njenih jedrskih in raketnih zmogljivosti.
Za povečavo klknite na grafiko
Če bo Pjongjang dejansko izvedel še en jedrski poskus, bi Kitajska utegnila (najverjetneje bi tudi morala) ustaviti dobavo nafte Severni Koreji in južnokorejski analitiki so prepričani, da je Peking vodstvu sosednje države dejansko zagrozil s tem. Jedrsko oporišče Pungje Ri leži zgolj 100 kilometrov od kitajske meje in samo 200 kilometrov od meje z Rusijo. Eden izmed razlogov, zakaj sta obe sili v varnostnem svetu OZN glasovali za zaostritev sankcij proti Severni Koreji, je prav nezadovoljstvo zaradi ogrožanja njune ekološke varnosti s tovrstnimi poskusi.
Odprto ostaja tudi vprašanje, ali je Kim Džong Un pripravljen sprejeti tako veliko tveganje, kakršnega bi prinesla izstrelitev raket v morje v bližini Guama, ki sodi pod suverenost ZDA in na katerem ležijo pomembna ameriška letalska in mornariška oporišča. Poveljnik raketne divizije Korejske ljudske vojske Kim Rak Gjom je nedavno natančno pojasnil, kam bi padli štirje izstrelki, ki bi jih njegova vojaška enota lahko poslala v območje, ki je od Guama oddaljeno 30 do 40 kilometrov.
Odločitev o tem, ali oziroma kdaj bodo poleteli, bo sprejel Kim Džong Un, ki je za zdaj odložil operacijo. Morda jo bo, če se bo počutil ogroženega, v naslednjih tednih vendarle izvedel, da bi pokazal Američanom, da ne gre za prazne grožnje.
Ameriška oporišča na Guamu služijo tudi kot izhodišče za misije strateških bombnikov B-1B Lancer nad vzhodno Azijo. Foto: Gerald Willis/AP
Ne glede na napovedi številnih poznavalcev razmer na Korejskem polotoku je Japonska v soboto izpeljala priprave na morebitni napad. Prebivalci Kotura, mesta v prefekturi Totori, ki leži kakih 250 kilometrov od Hirošime, so po razglasitvi alarma bežali v zaklonišča in tam čepeli z rokami nad glavo okoli deset minut, kolikor bi bilo po ocenah potrebno, da severnokorejska raketa prileti do tja. Mnogi so resno zaskrbljeni, saj bi čez ta del japonske obale letele Kim Džong Unove rakete, če bi se jih res odločil poslati proti Guamu, pri tako tveganih operacijah pa se nikoli ne ve, kaj se lahko zgodi.
Južni Korejci so pred začetkom skupnih vaj njihove in ameriške vojske razdeljeni. Nekateri so prepričani, da je Pjongjangu treba demonstrirati silo, da bi tako preprečili nadaljnje provokacije, drugi menijo, da se je treba vzdržati izzivanja severnokorejskega voditelja. Kljub temu so pred začetkom vrelega tedna razmeroma mirni. Pravzaprav jim ni jasno le to, kdo je bolj nor, severnokorejski vodja Kim Džong Un ali ameriški predsednik Donald Trump.
