Moskva krivi Kijev za množične poboje civilistov

Se obetajo nove evropske sankcije proti Rusiji? Nadaljuje se tudi propagandna vojna na obeh straneh.

Objavljeno
02. oktober 2014 20.46
UKRAINE-RUSSIA-CRISIS
Boris Čibej, zunanja politika
Boris Čibej, zunanja politika
Kljub sklenjenemu premirju­ so se v zadnjih dnevih okrepili spopadi na jugovzhodu Ukrajine. Spopad se je razvnel za letališče v Donecku, ki je po zagotovilih iz Kijeva še vedno v rokah ukrajinske vojske. Umirila­ se ni niti propagandna vojna med Ukrajino in Rusijo.

V Evropski uniji resno razmišljajo, da bodo uvedli nove sankcije proti Rusiji, če bodo uporniki zavzeli donecko letališče, so neimenovani, a dobro obveščeni nemški viri povedali za agencijo Bloomberg. Nemška voditeljica Angela Merkel­ je pred dnevi poklicala ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga pozvala, naj umiri početje ukrajinskih upornikov. »Nemška kanclerka je opozorila na odgovornost Rusije, da vpliva na proruske separatiste. Poudarila je, da bi morali sklenjen mirovni sporazum končno spoštovati,« je zapisal njen tiskovni predstavnik Steffen ­Seibert.

V sporočilu za javnost iz Kremlja, v katerem so popisali razgovor med voditeljema, so ugotovili, da sta se oba strinjala, da je treba čim prej rešiti »ukrajinski plinski problem«. Ruski minister za energetiko Aleksander Novak je pred dnevi izjavil, da bo njegova država spet začela pošiljati Ukrajini zemeljski plin, ko bo Kijev vrnil 2 milijardi dolarjev dolga in plačal 1,9 milijarde dolarjev »are« za prihodnje pošiljke. Janez Kopač, ki vodi panevropsko energetsko skupnost s sedežem na Dunaju, je v pogovoru za jutrišnjo Sobotno prilogo izjavil, da si v nasprotju z letom 2009 tokrat Ukrajina ne »sposoja« ruskega plina, ki je prek njenega ozemlja namenjen na evropski trg. Toda Václav Bartuška, visoki predstavnik češke vlade za energetsko varnost, je pred kratkim dejal, da bi bilo nespametno, če bi v Evropi pričakovali, da bo letos ruski plin nemoteno potekal čez ukrajinsko ozemlje. »Naš osnovni scenarij je, da letošnjo zimo ne bo pretoka plina čez Ukrajino,« je Bartuška povedal za agencijo Reuters.

Ukrajince 26. oktobra čakajo predčasne parlamentarne volitve, na katerih ne bodo sodelovali novi ruski državljani s polotoka Krim, nadvse vprašljiva je tudi njihova izvedba v uporniškem Donbasu. Merklova je v pogovoru s Putinom dejala, da bi pri njih morali pomagati opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki zdaj že nadzirajo nekaj mejnih prehodov med Rusijo in Ukrajino. Ruski predsednik je sogovornici dejal, da mora ukrajinska vojska nehati s težkim orožjem obstreljevati civilne tarče. V Moskvi so v zadnjem času večkrat obtožili pripadnike ukrajinske redne vojske in nacionalne garde, da so med »kazenskimi pohodi«, kakor Rusi imenujejo to, čemur v Kijevu pravijo »protiteroristične operacije«, zagrešili vojne zločine in množične poboje civilnega prebivalstva.

»To je očiten vojni zločin«

Ruski preiskovalni urad je v zadnjem mesecu sprožil že drugo preiskavo zaradi suma »genocida nad rusko govorečim prebivalstvom« na jugovzhodu Ukrajine. V prvi osumljenci niso bili imenovani, v drugi izpred nekaj dni pa so ruske oblasti sprožile postopek proti ukrajinskemu obrambnemu ministru Valeriju Geleteju, načelniku generalštaba ukrajinskih oboroženih sil Viktorju Muženku in poveljniku 25. brigade Olegu Mikasu.

»To je očiten vojni zločin,« je v sredo izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ko je javnosti sporočil, da so v množičnih grobiščih v vasi Nižnja Krinka, ki leži v okolici Donecka, našli trupla več kot 400 ljudi, med njimi tako uporniških bojevnikov kot civilistov. »Upam, da v zahodnih prestolnicah ne bodo zamolčali teh dejstev, saj so grozljiva,« je dodal prvi človek ruske diplomacije. O izživljanju, mučenju, posiljevanju in pobijanju civilnega prebivalstva na jugovzhodu države, ki da so ga zagrešili pripadniki zlasti prostovoljnih ukrajinskih enot, niso poročali le ruski mediji.

Organizacija Amnesty International je za zločine nad civilnim prebivalstvom obtožila tako upornike kot vladne enote, v poročilu pa zapisala, da so pripadniki prostovoljskega bataljona Ajdar ugrabljali, nezakonito zapirali, zlorabljali, kradli, izsiljevali in najbrž tudi likvidirali. Pred kratkim so v ameriški reviji Newsweek objavili članek Ukrajinski nacionalistični prostovoljci počnejo iste zločine kakor ISIS, v katerem so se sklicevali tudi na ruska televizijska poročila o tem, da so materam ubitih upornikov po pošti poslali odrezane glave njihovih sinov.

V propagandni vojni, ki je zvesta­ spremljevalka spopadov na jugovzhodu Ukrajine, tovrstnim poročilom, ki jih objavljajo »neodvisni« mediji na obeh straneh, ne gre slepo zaupati. Tako je ruska televizija Ren TV na spletnih straneh »ekskluzivno« poročilo o odkritju množičnih grobišč v Nižnji Krinki opremila kar s fotografijami ljudi, ki so umrli v še vedno nepojasnjenem strmoglavljenju malezijskega potniškega letala nad ukrajinskimi bojišči. Tudi »dejstvo«, ki ga po besedah Lavrova na Zahodu ne bi smeli zamolčati, še ni dokazano. Ruski mediji so se v poročanju o najdbi grobišč opirali na izjave Einarsa­ Graudinsa, ki so ga opisali kot »izvedenca Ovse«.

V tej organizaciji so zanikali, da bi bil Graudins, proruski aktivist iz Latvije, kakorkoli povezan z njimi. Tudi donecki uporniki so kasneje sami postavili pod vprašaj hude obtožbe iz Moskve. »Narobe so nas razumeli,« je izjavil Andrej Purgin, ko je za agencijo Interfaks razlagal, da so na prizorišču domnevnega množičnega grobišča našli le devet trupel. »Pač pa je po vseh mrtvašnicah v Donecku več kot 400 neidentificiranih trupel, 90 odstotkov jih je civilistov, ki so umrli ob različnih časih,« je dodal uporniški voditelj.