Tiskane izdaje
Moskva − V Kremlju niso preslišali včerajšnjih besed generalnega sekretarja zveze Nato Andersa Fogha Rasmussna, ki je napovedal »več vidne navzočnosti Nata« na vzhodu Evrope in oblikovanje posebne bojne enote, ki se bo lahko v nekaj dneh namestila na ozemlju vsake ogrožene članice. Rusija se bo, kot so sporočili iz Moskve, na te poteze ustrezno odzvala s spremembo svoje vojaške doktrine.
Kot je sporočil namestnik sekretarja ruskega sveta za nacionalno varnost Mihail Popov, se bodo ohlajeni odnosi z ZDA in Natom kazali neposredno v novi ruski vojaški strategiji. Podrobnosti ni pojasnil, dodal je le, da se vojaška infrastruktura Natovih članic tudi s širjenjem zavezništva bliža ruskim mejam, kar pa je po njegovih ocenah ena ključnih zunanjih groženj Rusiji.
Ukrajina je namreč pred dnevi izrazila željo po odstopu od svoje neblokovske politike in po članstvu v Severnoatlantskem zavezništvu, kar je ruski zunanji minister Sergej Lavrov danes označil za poskus Kijeva, da bi spodkopal poskuse miroljubne rešitve krize v Ukrajini, poroča Itar Tass. Na včerajšnjem ponovnem srečanju tako imenovane kontaktne skupine za Ukrajino, ki združuje predstavnike Rusije, Ukrajine, upornikov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), so namreč nekaj napredka le dosegli, pa čeprav dogovora še niso sklenili in so nadaljevanje pogovorov preložili na petek, ko bo beseda po poročanju Rie Novosti predvidoma tekla predvsem o prekinitvi spopadov in izmenjavi zapornikov.
Srečanja kontaktne skupine doslej resda niso prinesla želenih rezultatov, a v nasprotju s prejšnjič so uporniki tokrat že na začetku srečanja omilili svoje zahteve po popolni neodvisnosti od Kijeva, rekoč, da bodo v zameno za avtonomijo spoštovali »ohranitev gospodarskega, kulturnega in političnega prostora Ukrajine«. Obdržati hočejo nadzor nad varnostnimi razmerami na območju, zahtevajo pa še amnestijo pred preganjanjem ter pomoč pri obnovi poslopij in infrastrukture v regiji. Ta dogovor bi veljal le za vzhod Ukrajine, ne pa tudi za polotok Krim, ki ga je po referendumu marca priključila Rusija.
Ali bodo na pogovorih kljub nadaljevanju spopadov in prelivanju krvi na vzhodu Ukrajine − spopadi so doslej zahtevali že skoraj 2600 življenj, več kot 340.000 ljudi pa je bilo prisiljenih pobegniti s svojih domov − lahko dosegli dogovor, še ni znano. Kot smo že poročali, so separatisti včeraj dosegli še eno pomembno zmago − ukrajinske sile so namreč potisnili iz območja letališča v bližini Luganska. Poleg tega so pri tem zajeli še skoraj sto novih ukrajinskih vojakov − po uradnih podatkih iz Kijeva se je v vojaškem ujetništvu znašlo že 680 pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil.
Za politično rešitev krize na vzhodu Ukrajine se je danes zavzel tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, ki je izrazil veliko zaskrbljenost glede razvoja dogodkov v Ukrajini. Dejal je, da se je treba izogniti nadaljnjemu stopnjevanju krize, in Zahod opozoril, da vojaška rešitev ni ena od možnosti.
