Tiskane izdaje
Britanski Guardian je v ponedeljek ekskluzivno objavil nekakšen manifest oziroma ustavo Islamske države, ki jo je priskrbel neimenovani »žvižgač«, sicer poslovnež, ki je kar nekaj mesecev intenzivno sodeloval s skrajno sunitsko milico. Ta ima državotvorne in korporacijske ambicije.
Besedilo, nekakšna navodila za delovanje kalifata, je dolgo štiriindvajset strani in je razdeljeno na deset poglavij. Načela administracije Islamske države, kot je poimenovan dokument, dejansko vzpostavlja strogo birokratsko platformo za delovanje območja pod nadzorom skrajne sunitske milice in hkrati svetuje »kadrom«, kako čim bolj primerno in učinkovito voditi kalifat, ki ga je vodja IS Abu Bakr al Bagdadi razglasil konec junija lani.
Dokument, ki je včeraj s pomočjo akademskega raziskovalca Ajmena al Tamimija, ki je leto dni raziskoval ozadje Islamske države, prišel v javnost, je bil v popolni tajnosti napisan in potem razdeljen med ključne ljudi zdaj že skoraj dobesedno Islamske države le dva meseca kasneje. »IS je projekt, ki je usmerjen k vladanju. Njihov cilj ni le neskončna bitka,« je po objavi Načel administracije Islamske države povedal Tamimi, ki se je prebil skozi več kot tristo različnih dokumentov, povezanih s skrajno sunitsko milico. Načela administracije Islamske države se začnejo z opisom zgodovine kalifata, a brez veliko ideologije; teologija se − IS je tudi tu povsem v duhu časa − zelo hitro »birokratizira«. V dokumentu je namreč izpostavljeno, da so prav dobro izurjeni administratorji (uradniki) jedro preživetja Islamske države in tisto, kar jo ločuje od »drugih džihadističnih skupin«.
Državotvorne ambicije
»Država zahteva islamski način življenja, koransko ustavo in sistem, ki ju je potrebno udejanjiti,« piše v prvem delu manifesta IS, a hitro sledi dodatek, ki poudarja močno vlogo izurjenosti, kvalifikacij in znanja pri izbiri »administracijskih kadrov« samooklicanega kalifata, ki ga njeni notranji in zunanji upravitelji nedvomno poskušajo spremeniti v dejansko delujočo državo. Kljub temu da se je morda še pred meseci (navzven) zdelo, da temu ni tako in da je smisel obstoja Islamske države le vzpostavljanje dolgotrajnega statusa v regiji in novega risanja bližnjevzhodnih zemljevidov, so načrtovalci kalifata, sodeč po včeraj objavljenem dokumentu, v svojih mislih dejansko imeli sorazmerno resno državno tvorbo na ozemljih »nekdanje« Sirije in Iraka. Eden ključnih in že uresničenih ciljev IS, ki ga je mogoče zaslediti tudi v njihovem prvem uradnem dokumentu, a je menda le eden izmed številnih, je bil izbris meje med Sirijo in Irakom. To je bilo seveda možno le v času (čim bolj) brutalne vojne in na pogon številnih zunanjih interesov, katerim tako intenzivno služi obstoj Islamske države. Tako regionalno kot globalno.
A z »velikimi političnimi, ideološkimi in religioznimi cilji« se avtorji konstitutivnega besedila IS ukvarjajo manj kot z dnevnouporabnimi temami in vsebinami, kot so, denimo, izobraževanje (in indoktrinacija), zdravstvo, komunikacije, delovna mesta, upravljanje naravnih bogastev (nafta, elektrika, voda), zunanja politika, odnosi z javnostjo (propaganda) in seveda gradnja vojaške infrastrukture. Že lani jeseni so načrtovalci kalifata tako predvideli gradnjo ločenih vojaških oporišč za »sveže« vojake (rekrute) in veterane, ki morajo kljub svojim bogatim izkušnjam vsako leto prek posebnih urjenj obnoviti − in nadgraditi − svoja znanja. Dokument predvideva tudi urjenje in uporabo otrok vojakov, velika pozornost pa je namenjena tudi ekonomiji, ki, prav tako v duhu časa, si prizadeva za samopreskrbnost. Še posebej glede hrane, orožja in energetikov, ki bi jih, sledeč manifestu, morali proizvajati v tako imenovani izoliranih varnih območjih znotraj kalifata, pri tem pa se ves čas poudarja pomembnost učinkovitega vladanja in vodenja, za katerega je menda v tem trenutku zadolženih več tisoč uradnikov in »javnih delavcev«.
Vladavina skrajne birokracije
Dokument kaže, da samooklicani kalifat vodi šestnajst upravnih področij, nekakšnih ministrstev, med katerimi je tudi oddelek za nafto, starine in »socialne zadeve« (zakat). Vsebina dokumenta je na trenutke zelo podrobna. Med drugim se ukvarja z nujno opremo voznikov tovornjakov, kmetijskimi nasveti, z gradnjo in obnovo cest, hotelov, vrtcev in tržnic ter tudi s cenami določenih projektov. Zabeleženo je, da je dotični Abu Dujana al Libi za asfaltiranje avtoceste na desnem bregu reke Evfrat in sprotno zasajanje dreves, ki bodo »sile IS zavarovala pred zračnimi napadi«, od kalifata prejel 100.000 dolarjev. Kljub tendenci po »državni regulaciji trga« se kalifat v prosto trgovino ne meša preveč, zasebna lastnina pa, vsaj na papirju, ostaja v − zasebnih rokah. V dokumentu je na šestih straneh mogoče zaslediti tudi proračun province Deir ez Zor, ki je januarja letos znašal 8,4 milijona dolarjev. Proračun sta najbolj »napolnila« prodaja zemeljskega plina (27, 7 odstotka) in nafte (23,7 odstokta).
Načela administracije Islamske države posebno pozornost namenjajo tudi uporabi modernih tehnologij. Tako vojaških kot informacijskih, s katerimi je Islamska država hkrati vzpostavila izjemno uspešno kadrovsko službo in vzporedni medijski svet, v katerega ves čas pošilja skrbno premišljene in jasno usmerjene vsebine.
