Rusko letalo strmoglavilo na Sinaj

Odgovornost za tragedijo je prevzela veja Islamske države v Egiptu. V Moskvi njihove trditve zavračajo.

Objavljeno
31. oktober 2015 10.05
EGYPT-AVIATION-ACCIDENT-RUSSIA
Ma. Ja., S. P., Delo.si
Ma. Ja., S. P., Delo.si

Kairo − Tragične nesreče ruskega potniškega letala airbus A321 družbe Kogalimavia, ki je davi strmoglavilo na goratem območju Sinaja, ni preživel nihče od 224 potnikov in članov posadke, so sporočile tako egiptovske oblasti kot rusko veleposlaništvo v Egiptu.

Reševalci so med razbitinami letala, ki ležijo na območju Hasana v osrednjem delu Sinaja, približno sto kilometrov južneje od mesta El Arish, že našli številna trupla, pa tudi obe črni skrinjici, ki beležita podatke o letu − vzrok tragedije bo tako morda znan že kmalu.

Čeprav so egiptovske oblasti že izključile možnost, da so letalo sestrelili islamistični skrajneži, ki delujejo na delih Sinaja − glede na višino leta je sestrelitev menda nemogoča −, je veja skrajne sunitske milice Islamska država v Egiptu prek družabnega omrežja twitter prevzela odgovornost za tragedijo. Kot so dodali, je šlo za povračilni ukrep zaradi ruskega posredovanja v Siriji.

V Moskvi trditve islamskih skrajnežev zavračajo. Kot je sporočil ruski minister za promet Maksim Sokolov, informacije, da so skrajneži odgovorni za strmoglavljenje letala, ni mogoče jemati kot verodostojne, poroča agencija Interfax. Egiptovski premier Šerif Ismail pa je opozoril, da je vzrok za strmoglavljenje letala nemogoče določiti, dokler ne bodo preiskali črnih skrinjic letala.

Prvi izsledki preiskave sicer kažejo, da je letalo strmoglavilo zaradi tehničnih težav, poroča Reuters. Pred tem je ruska družba Kogalimavia sporočila, da tragedije ne gre prepisati človeški napaki − po njihovih podatkih je imel pilot za seboj 12.000 ur letenja −, zagotavljajo pa tudi, da je bilo 18 let staro letalo ustrezno servisirano. Prav tako nesreči po navedbah agencije DPA najverjetneje niso botrovali zaostreni vremenski pogoji − kljub nekaj oblakom je bila vidljivost dobra.

Dve večji evropski letalski družbi, Lufthansa in Air France-KLM, sta že sporočili, da dokler vzrok nesreče ne bo pojasnjen, njihova letala ne bodo letela prek Sinaja.

Kmalu po vzletu izgubili stik

Na krovu letala je bilo 217 potnikov, od tega 214 ruskih potnikov in trije Ukrajinci, ter sedem članov posadke. Na seznamu potnikov je bilo 138 žensk, 62 moških in 17 otrok, poročajo tuje agencije.

Letalo je ob 5.51 po srednjeevropskem času vzletelo z letališča v letovišču Šarm el Šejk, bilo pa je na poti v Sankt Peterburg − na letališču Pulkovo so ga pričakovali ob 12. uri po lokalnem času.

Približno 23 minut po vzletu ciprskim kontrolorjem zračnega prometa ni uspelo vzpostaviti stika z letalom, je sporočila ruska letalska agencija Rosaviacija. Po nekaterih podatkih je airbus le malo, preden je izginil z radarjev, zaprosil za zasilni pristanek, po drugih informacijah pa je pilot sporočil, da ima težave z radiem. Ruska tiskovna agencija Itar Tass je ob sklicevanju na vire na mednarodnem letališču v Kairu poročala, da je letalo letelo na višini 9000 metrov, ko je pilot stopil v stik z nadzorom zračnega prometa zaradi tehničnih težav. Po tem so z letalom izgubili stik. Letalo je začelo izjemno hitro padati − v minuti se je menda spustilo za 1500 metrov.

V Rusiji jutri dan žalovanja

Ruski predsednik Vladimir Putin je zaradi nesreče za jutri razglasil dan žalovanja, poroča Reuters. Poleg tega je odredil napotitev reševalnih ekip v Egipt, vladi pa naložil oblikovanje posebne komisije, zadolžene za preiskavo nesreče. Ruski preiskovalni odbor je sicer že sprožil kazensko preiskavo proti sibirski letalski družbi, ki deluje tudi pod imenom Metrojet, zaradi morebitne kršitve pravil letalske varnosti, piše STA.

Na območje strmoglavljenja letala se je sicer že odpravil egiptovski premier Šerif Ismail, tja pa se bosta menda odpravila tudi ruski prometni minister Maksim Sokolov in vodja ruske agencije za zračni promet Aleksander Neradko.

Medtem so številni tuji državniki svojcem žrtev in Rusiji izrekli sožalje, med njimi egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi, britanski premier David Cameron, nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik François Hollande in ameriški zunanji minister John Kerry.