»Naši ljudje ne popuščajo. Branimo svojo zemljo in domove«

Enote Islamske države (IS) so danes še dodatno utrdile svoje položaje v okolici kurdskega mesta Kobani, pod njihovim nadzorom pa je že tudi dobra tretjina samega mesta, poslednje kurdske enklave v regiji, ki so jo v zadnjih treh tednih zasedli pripadniki skrajne sunitske milice.

Kljub malo bolj intenzivnemu koalicijskemu bombardiranju položajev Islamske države so se položaji islamističnih borcev v Kobaniju v zadnjih oseminštiridesetih urah dejansko celo okrepili. V mestu, ki leži na turški meji, so včeraj potekali srditi ulični spopadi. V Kobaniju tako že poteka klasična urbana gverilska bitka, v kateri so branilci mesta iz ure v uro bolj oslabljeni, saj jim primanjkuje streliva, hrane in vode. Izgube strmo naraščajo. Na obeh straneh.

Borci Islamske države so v današnjih dopoldanskih urah s topništvom taktično napadli sirski del mejnega prehoda s Turčijo in tako Kurdom »odrezali« še zadnjo možnost umika. Več sto ranjenih kurdskih borcev nima dostopa do medicinske pomoči. Priče poročajo, da v Kobaniju vladajo grozljive razmere in da je mesto tik pred padcem, pri slabitvi kurdskih položajev pa je ključno vlogo odigrala Turčija, ki je v celoti zaprla mejo, čez katero so prej na sirska bojišča dve leti nemoteno vstopali mednarodni borci svete vojne.

Še huje. Turške oblasti so v zadnjih dneh aretirale številne begunce, ki so jih branilci mesta (YPG) iz obleganega kurdskega obmejnega mesta poslali »na varno« in jih zaradi vezi s Kurdsko delavsko stranko (PKK) obtožile terorizma. Med njimi je bilo vsaj deset otrok. Veliko ljudi je ujetih v navzkrižnem ognju. Nekaj jih je obstalo na minskih poljih tik ob turški meji.

Razmere so vsak dan bolj napete tudi v jugovzhodni Turčiji, kjer Kurdi predstavljajo večinsko prebivalstvo. Kurdom je popolnoma jasno, da se je uradna Ankara odločila njihove sirske brate žrtvovati v imenu svojega reševanja »kurdskega vprašanja«: padec Kobanija bi pomenil tudi dokončni padec kurdskega avtonomnega in demokratičnega eksperimenta v tako imenovanem zahodnem (sirskem) Kurdistanu. Takšno delovanje turške države in predvsem vladajoče stranke AKP, ki je soliden del podpore v zadnjih letih »črpala« prav iz številnega kurdskega prebivalstva, bo prej ali slej udarilo z učinkom bumeranga in tega bi se vodilni turški politiki  s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom na čelu preprosto morali zavedati.

Padec Kobanija in pokol kurdskega prebivalstva, ki bi ga morda izvršili skrajni sunitski borci, utegneta zamajati temelje turške države. In ne nasprotno, kot v zasebnih pogovori ponavljajo turški analitiki.

S tem se strinja tudi vodja sirskih Kurdov Saleh Moslem Mohamed, ki napoveduje, da bo Kobani brez zunanje pomoči in predvsem turškega odprtja meja padel že ta konec tedna: »Islamska država, ta brutalna organizacija, ne pozna meja. Bili so v Mosulu, napadajo Kurde, bili so v Sindžaru. Zdaj so v Kobaniju. Kaj bo njihov naslednji korak? Če bodo prebili našo obrambo v Kobaniju … o tem sploh nočem razmišljati. To bi bila njihova zmaga. Islamska država bi šla lahko naprej do Istanbula. Do kamor koli,« je novinarjem včeraj razlagal kurdski voditelj in napovedal, da se približuje velik pokol, celo genocid. »Naši ljudje ne popuščajo. Branimo svojo zemljo in domove; varujemo svoje dostojanstvo,« je sporočil Saleh Moslem Mohamed.