Tiskane izdaje
Sirska mirovna pogajanja, ki so v zadnjih dneh pod »pokroviteljstvom« Rusije, Turčije in Irana potekala v Astani, so prinesla nekaj novih predlogov in možnosti, a za zdaj ni prostora za optimizem. Usoda Sirije je zdaj bolj kot kadar koli po začetku vojne pred dobrimi šestimi leti v rokah globalnih in regionalnih sil.
Temeljni predlogi za dosego trajne prekinitve ognja na sirskih bojiščih, na katerih je življenja izgubilo že najmanj 400.000 ljudi, so bili »oblikovani« in predstavljeni že pred srečanjem v kazahstanski prestolnici.
Tisto, kar je zares novo v primerjavi s prejšnjimi, bolj ali manj jalovimi srečanji v Astani (štirikrat) in Ženevi (petkrat), je »strukturirana« ideja vzpostavitve tako imenovanih varnih območij, za katere sta se na sredinem srečanju v Sočiju zavzela ruski in turški predsednik. Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdogan sta – vsak na svoji strani in vsak s svojimi strateškimi interesi – globoko vpletena v sirsko vojno. Njun odnos do Sirije se je zbližal po lanskem propadlem poskusu vojaškega udara, ko so ruske obveščevalne službe (za razliko od evropskih ali ameriških) turškega predsednika obvestile o nakanah upornih častnikov.
Sledila je otoplitev odnosov med Ankaro in Moskvo in predvsem med obema voditeljema, rezultati novega zavezništva pa so najbolj vidni v Siriji, kjer je Turčija – tudi zaradi »kurdskega vprašanja« – umaknila svojo zahtevo za politično smrt predsednika Bašarja al Asada. Ruski predsednik je po srečanju s turškim voditeljem v Sočiju dejal, da sta se strinjala glede vzpostavitve varnih območij – po Putinovi besedah naj bi vzpostavitev varnih območij vodila »k nadaljnji pacifizaciji in umirjanju sovražnosti«. Prekinitev ognja je prioriteta, je dodal Putin.
Kje so Združeni narodi?
Vzpostavitev tako imenovanih varnih območij – za zdaj so načrtovana štiri: vzhodna Guta na vzhodnih in severovzhodnih obronkih Damaska, severna provinca Idlib, del južne Sirije v okolici mesta Dara ob jordanski meji in območje severno od Homsa – je v osnovi ruska ideja, v variacijah pa jo ob Turčiji podpirajo tudi Združene države, ki so v Astano poslale svojega posebnega predstavnika Stuarta E. Jonesa.
Ruski predstavniki v Astani za varna območja uporabljajo besedno zvezo »območja dekonfliktizacije«. Gre za območja, ki so pod nadzorom uporniških skupin, večinoma Svobodne sirske vojske (FSA). Ruski pogoj za vzpostavitev varnih območij, kjer bi de facto veljala prepoved letenja (sirskih in ruskih bombnikov), je, da uporniška koalicija, ki sodeluje na mirovnih pogajanjih, iz določenih območij prežene skrajne skupine – med drugim pred slabim letom dni preimenovano Fronto al Nusra. Sirska vlada je na uvedbo varnih območij načeloma že pristala.
Dogovor o vzpostavitvi varnih območij bi veljal za vladne sile in »zmerne upornike«, ki bi okoli izbranih območij vzpostavili verigo nadzornih točk, vse skupaj pa bi na terenu morale nadzorovati mednarodne enote. Ruska in iranska vojaška navzočnost (predlog Moskve) je za upornike seveda nesprejemljiva – ena od možnosti (zelo majhna) so modre čelade Združenih narodov, ki so med sirsko vojno znova pogoreli na celi črti. Nasploh je omemba »varnih območij« v kontekstu Združenih narodov izjemno občutljiva – vzpostavitev takšnih območij v Ruandi in Srebrenici je dejansko omogočila genocid. Bolj realna možnost, ki se je med diplomati omenjala v zadnjih dveh dneh, je prihod enot iz »očitno« nevtralnih držav, denimo Indije in Brazilije, ali pa mešanih arabskih sil, kar bi bilo zaradi medsektaških nasprotij sicer lahko prav tako občutljivo.
Sirska opozicija je vse bolj osamljena
Dogovor o vzpostavitvi varnih območij, kamor naj bi se lahko zelo hitro začeli – a le »prostovoljno« – vračati begunci, je v današnjih popoldanskih urah (dobesedno) visel v zraku. Predstavniki sirske opozicije iz vrst politično nikoli šibkejšega Sirskega nacionalnega sveta (SNC) so ravno zaradi vladnega bombardiranja uporniških območij v sredo pogajanja za nekaj ur zapustili, a so se včeraj vendarle vrnili za pogajalsko mizo. Ahmed Ramadan, predstavnik sirske opozicije v Astani, se je ob tem vprašal, zakaj naj bi bila uvedena le štiri varna območja in ne prekinitev ognja po vsej državi.
Mirovna pogajanja v Astani se bodo predvidoma nadaljevala junija.
