Obama pozval k boju s skrajneži

New York – Letala ameriške­ koalicije so včeraj nadaljevala­ obsežne napade na cilje v Iraku­ in Siriji, medtem ko je predsednik ZDA Barack Obama v Združenih narodih pozval zmerne muslimane, naj zavrnejo ideologijo skrajnežev ter ves svet, naj se pridruži koaliciji proti Islamski državi. Hkrati je vse tuje borce v Siriji posvaril, naj se umaknejo iz države, »dokler se še lahko«.

Po seriji napadov v torek so letala pod vodstvom ZDA v sredo dopoldne izvedla pet bombardiranj ciljev na obeh straneh meje med Irakom in Sirijo, je sporočilo ameriško osrednje poveljstvo, ki v štabu na Floridi bedi nad Bližnjim vzhodom, Severno Afriko in osrednjo Azijo. Med tarčami so bile tudi enote Islamske države okoli pretežno kurdskega mesta Kobani­ (njegovo arabsko ime je Ajn al Arab) na meji s Turčijo. Skrajneži so ga začeli oblegati prejšnji teden, po različnih poročilih pa je iz mesta zbežalo že od 140.000 do 150.000 prebivalcev. Kljub letalskim napadom naj bi Islamska fronta po prvih poročilih okrepila položaje v okoliških vaseh in nadaljevala napade.

Umik uporniških skupin

Zato naj bi se začele umikati nekatere uporniške skupine, ki so se sicer spopadale z Islamsko državo. Oporišča v pokrajini Idlib na severozahodu Sirije je zapustila skupina­ Fronta al Nusra, ki je prek zvez z Al Kaido tesno povezana s skupino Horasan. Ta je bila med prvimi tarčami torkovega napada, saj naj bi jo Američani sumili načrtovanja napadov na ameriška in evropska letala. Umikala naj bi se tudi skupina Ahrar al Šam, ki je svoje borce pozvala, naj skrijejo težko orožje in prenehajo uporabljati brezžično komuniciranje, civilno prebivalstvo pa opozorila, naj ne prihajajo blizu njenih oporišč.

Ahrar al Šam je med najbolj učinkovitimi nasprotniki režima predsednika Bašarja al Asada, zadnjih devet mesecev pa se je na severu Sirije borila tudi proti Islamski državi. Kljub temu naj bi se bali napadov koalicije, saj so jih ZDA zaradi izjemno konservativne oblike islama ves čas spremljale s sumničenjem in jim očitale pretesno povezavo s Fronto al Nusra. Tudi največja uporniška skupina s podporo Zahoda, Sirska nacionalna koalicija, je sporočila, da ne podpira napadov, osredotočenih samo na islamske skrajneže, saj je njihov osrednji cilj še vedno strmoglavljanje Asada.

Predsednik Obama je včeraj ob začetku splošne razprave generalne skupščine ZN poudaril, da ZDA niso v vojni z islamom, a hkrati pozval muslimansko skupnost, naj »nedvoumno, odločno in dosledno zavrne ideologijo Al Kaide in Islamske države«. Po njegovih besedah je edini jezik, ki ga razumejo skrajneži, uporaba sile, zato jih bodo ZDA porazile in uničile njihovo »omrežje smrti v Siriji in Iraku«. Z govorniškega odra Združenih narodov je ves svet pozval, naj se pridruži ameriški koaliciji v tem boju. Popoldne po lokalnem času je predsedoval zasedanju varnostnega sveta, na katerem so obravnavali rekrutiranje borcev v tujini in ukrepe za preprečitev njihovega prihoda v skrajne skupine v Siriji (zasedanje je potekalo po koncu redakcije).

Ameriška diplomacija je medtem skušala utemeljiti in upravičiti napade v Siriji brez resolucije varnostnega sveta. Samantha Power, veleposlanica ZDA pri Združenih narodih, je v pismu generalnemu sekretarju Svetovne organizacije Ban Ki Munu zapisala, da je iraška vlada pozvala ameriško, naj stopi na čelo mednarodnega boja proti Islamski državi, ki iz zatočišč v ­Siriji ogroža državo. »ZDA so sprožile potrebne in sorazmerne vojaške akcije v Siriji, da bi odstranile ogrožanje Iraka, zaščitile iraške državljane in iraški vojski omogočile prevzem nadzora nad iraško mejo,« so zapisali v Washingtonu in dodali, da imajo države po 51. členu ustanovne listine ZN pravico do samoobrambe.

»Slovenija je proti terorizmu«

Bela hiša tako na mednarodni kot domači ravni krotoviči obstoječo zakonodajo, ker si ne želi neuspešnega glasovanja v varnostnem svetu in kongresu. Toda to sproža kritike doma in v tujini. Za zdaj nista jasna niti trdnost niti obseg ameriške koalicije proti Islamski državi, lep primer je prav Slovenija, ki je včeraj sporočila, da so jo na ameriški seznam uvrstili brez »vednosti in soglasja«. A je premier­ Miro Cerar brž dodal, da »Slovenija je proti terorizmu in da samo po sebi ni sporno, da je na takem seznamu«.

Naša diplomacija trdi, da so možnosti za prispevek Slovenije omejene, ta pa bo skladen z mednarodnim in domačim pravnim redom. Predsednik Borut Pahor, ki te dni zastopa državo na zasedanju generalne skupščine ZN, je ponovil, da »je veliko tveganje za mednarodni mir in varnost, če se take operacije sprožajo brez mandata varnostnega sveta«. Nismo pa dobili odgovora na vprašanje, ali ga sogovorniki na dvostranskih srečanjih – med drugim se je srečal s predsednikom Turčije Recepom Tayyipom Erdoğanom in iranskim predsednikom Hasanom Rohanijem – sprašujejo o naši vlogi v koaliciji in kaj jim odgovarja.