Obama v sporu z obveščevalci

Ameriški predsednik trdi, da so obveščevalci podcenjevali Islamsko državo, obveščevalci mu vračajo, da ne bere poročil.

Objavljeno
29. september 2014 23.34
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Ameriške obveščevalne agencije niso prepoznale naraščanja grožnje Islamske države, hkrati so precenile usposobljenost iraške vojske, je predsednik Barack Obama­ navedel vzroke za razcvet nove krize v porečju Evfrata in Tigrisa.­ Toda iz obveščevalnih krogov so mu brž odgovorili, da je Bela hiša pravočasno imela vsa opozorila, a jih je očitno spregledala.

»Vodja obveščevalne skupnosti Jim Clapper je priznal, da so podcenjevali dogajanje v Siriji,« je predsednik dejal v nedeljo objavljenem pogovoru za oddajo 60 minut televizijske mreže CBS. Zato so dopustili, da je Sirija »postala središče za džihadiste z vsega sveta«, predvsem pa za ostanek iraške Al Kaide, ki se je v kaosu sirske državljanske vojne obnovila in ga izrabila sebi v prid. Ameriški predsednik ni omenjal svojih napačnih presoj, recimo pozimi izrečene izjave, da je Islamska država drugorazredno moštvo v primerjavi z originalno Al Kaido.

Spletni časnik Daily Beast je včeraj navedel besede neimenovanega uradnika obrambnega ministrstva, da »ali predsednik ne bere obveščevalnih poročil, ki jih prejema, ali pa 'naklada'«. Obveščevalci naj bi pred osmimi meseci opozarjali, da je Islamska država vse bolj aktivna, po zavzetju Faludže pa naj bi napovedali, da bodo skrajneži nadaljevali osvajalni pohod.

Magnet za tuje borce

Nekdanji direktor obrambne obveščevalne agencije (DIA) generalpodpolkovnik Michael Flynn je na kongresnih zaslišanjih dejal, da bo skupina še pred koncem leta skušala zavzeti območja Sirije in Iraka ter tako pokazati svojo moč. Uresničila se je tudi njegova napoved, da se bodo skrajnežem zaradi taktilnih razlogov pridružili nekatera sunitska plemena in druge uporniške skupine. Celo direktor obveščevalnih dejavnosti Clapper je na istih zaslišanjih dejal, da so tri najbolj učinkovite džihadistične skupine magnet, ki privlači borce iz tujine.

Že takrat so se v kongresu slišala opozorila, da krepitev skrajnih skupin v Siriji in Iraku ogroža ZDA, v nedeljo pa je vodstvo z Al Kaido povezane skupine Fronta al Nusra zagrozilo, da bodo uporabili »vsa razpoložljiva sredstva« za boj proti državam, ki sodelujejo v ameriški koaliciji. Ameriška letala so ob začetnih poletih v Sirijo napadla skupino Horasan, povezano z al Nusro, pri čemer so zmerni sirski uporniki posvarili, da bo to samo še poglobilo kaotične razmere v državi.

Po poročilih iz Sirije vse več pripadnikov al Nusre čedalje bolj pritiska na vodstvo, naj zakoplje bojno sekiro z Islamsko državo ter se ji pridruži v boju s skupnim sovražnikom, režimom predsednika Bašarja al Asada ter zahodno koalicijo, ki jo je vodja al Nusre Abu Mohamed al Golani označil za »križarsko zavezništvo« proti sunitskim muslimanom. Obe skupini druži podobna ideologija, zakoreninjena v togi in pravoverni razlagi islama. Čeprav Golani ne privoli v takšno povezovanje, naj bi se po začetku letalskih napadov že več sto pripadnikov al Nusre pridružilo Islamski državi.

Pozivi k posredovanju

Obama je v nedeljo vztrajal, da ZDA niso v vojni z Islamsko državo, »Amerika vodi mednarodno skupnost pri pomoči državi, s katero ima varnostni sporazum, da bi tako zagotovila njeno delovanje«. Po njegovih besedah »boj poteka na njihovem ozemlju, z njihovimi četami, mi le zagotavljamo letalsko podporo«. Poudaril je, da gre za del protiterorističnega boja in ne za okupacijske armade, kot sta bili posredovanji v Afganistanu in Iraku. Tako se Bela hiša izogiba iskanju kongresne potrditve za vojaško delovanje v tujini, čeprav tudi na desnici vse glasneje trdijo, da je to njegova dolžnost.

Republikanci si tako pred volitvami želijo predvsem spraviti v težave Belo hišo, ki bi se morala soočiti z liberalnim delom demokratske stranke in njenim nasprotovanjem novemu vojaškemu posredovanju ZDA. Ameriška javnost trenutno namreč odločno podpira koalicijske zračne napade na Islamsko državo (po anketi CNN 73 odstotkov vprašanih), večina (50 odstotkov) je zanje tudi, če jih izvajajo samo ameriške letalske sile.

Vodja republikancev v spodnjem domu John Boehner je v nedeljo, ko ameriški politiki nastopajo na gledanih dopoldanskih programih vseh velikih televizijskih mrež, dejal, da ne verjame v učinkovitost predsednikove strategije v Iraku. Letalski napadi ne bodo dovolj za poraz Islamske države, iraška in kurdska vojska pa sta prešibki za resen spopad, zato po Boehnerjevih besedah ZDA ne bodo imele druge izbire, kot da pošljejo svoje enote.

»To so barbari, želijo nas pobiti. Če jih ne bomo uničili prvi, bomo za to plačali,« je med Američani zasejal strah, ki je napajal že zunanjo politiko predsednika Georgea Busha mlajšega. Čeprav za zdaj le 34 odstotkov Američanov (raziskava Wall Street Journala) meni, da bi morali nad skrajneže poslati tudi kopenske enote, jih je kar 75 odstotkov prepričanih, da se bo to zgodilo.