Tiskane izdaje
Oborožena skupina pripadnikov manjšine Rohingja je danes razglasila enomesečno prekinitev ognja v boju proti burmanski vojski v regiji Rakhine na severu Burme. Območje sicer zaradi nasilja še vedno zapuščajo številni begunci, ki odhajajo v Bangladeš, poroča STA.
Osvobodilna vojska Arakan Rohingja (ARSA), katere napadi na burmansko policijo so konec prejšnjega meseca sprožili spopade na severu države, je na Twitterju razglasila enomesečno »humanitarno prekinitev« nasilja. Prekinitev ognja bo humanitarnim organizacijam omogočila dostop in odgovor na humanitarno krizo v regiji Rakhine, so še zapisali po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Skupina je burmansko oblast pozvala, naj upošteva to humanitarno prekinitev, toda ta je njen poziv zavrnila, ker da se ne pogaja s teroristi.
Bangladeški Rdeči križ je prekinitev pozdravil, saj humanitarne organizacije ob monsunskem deževju težko zagotovijo pomoč ljudem, ki so zbežali pred nasiljem.
Ubitih že več kot tisoč ljudi
Spopadi v nemirni pokrajini Rakhine so izbruhnili 25. avgusta, ko je več sto pripadnikov skupine Arsa napadlo policijske nadzorne točke.
Po navedbah posebne poročevalke ZN o človekovih pravicah v državi Yanghee Lee bi bilo lahko v spopadih na severu Burme ubitih že več kot tisoč ljudi, med njimi večinoma pripadniki muslimanske manjšine Rohingja.
Do zdaj je po podatkih Združenih narodov v sosednji Bangladeš pred nasiljem pribežalo že več kot 294.000 pripadnikov manjšine. Že pred zadnjim izbruhom nasilja se je jih je sicer v Bangladeš zateklo 400.000. Nasilje v Burmi je prvič izbruhnilo že leta 2012.
Več deset tisoč ljudi, ki bežijo pred požigom vasi, vojsko in tolpami, pa naj bi bilo razseljenih znotraj Burme. Pripadnikom manjšine primanjkuje hrane, vode, zdravstvene oskrbe, ostali pa so tudi brez strehe nad glavo. Razseljenih je tudi okoli 27.000 hindujcev in budistov.
Burmanska vlada je v soboto zagotovila, da bo vzpostavila tri taborišča za razseljene pripadnike manjšine na severu, jugu in v središču mesta Maungdaw, kjer jim bodo delavci Mednarodnega Rdečega križa nudili humanitarno pomoč in zdravstveno oskrbo.
Muslimanski manjšini Rohingja - v Mjanmaru živi okoli milijon pripadnikov tega ljudstva - v pretežno budistični državi zanikajo pravico do državljanstva ter jim omejujejo številne druge pravice. Njihovo gibanje je zelo omejeno, prav tako dostop do osnovnih storitev. Tamkajšnja vlada jih obravnava kot nezakonite priseljence iz Bangladeša.
