Tiskane izdaje
Maratonska razprava v britanskem parlamentu o tem, ali naj se država pridruži zračnim napadom na položaje islamskih skrajnežev v Siriji, je na koncu prinesla odgovor na eno največjih dilem britanske politike v zadnjih petih letih.
Britanska vojaška letala so včeraj, le nekaj ur za tem, ko je parlament s prepričljivo večino glasov podprl vojaško operacijo v Siriji, z njo pa tudi vrnitev države na čelo mednarodne koalicije za boj proti Islamski državi, prvič izvedla napade na sirskem ozemlju. Med njihovimi tarčami so bila naftna polja, ki jih na vzhodu države nadzorujejo skrajneži in s pomočjo katerih financirajo svoj sprevrženi projekt.
Politiki, vojaški eksperti in komentatorji se načeloma strinjajo, da bo vojaški učinek britanskega sodelovanja v koalicijskih napadih najverjetneje majhen, in tako kot vlada poudarjajo, da zračni napadi sami po sebi ne bodo porazili IS. Ključni pogoj za uspeh, kot pravijo, bo politični dogovor. Cameronova vlada verjame, da bo tako imenovani dunajski proces prinesel rezultate na tem področju. Parlament je v noči na četrtek potrdil njen načrt. Zanj niso glasovali le konservativni poslanci, temveč tudi veliko tistih iz vrst opozicije.
Primerjave z Irakom
Številni nasprotniki vladnega predloga so med 10-urno parlamentarno razpravo vztrajali, da se Združeno kraljestvo spušča v vojno brez načrta in ponavlja isto napako, kot jo je pred 12 leti storilo v Iraku. Kot alternativo so zagovarjali previdnost, ki pa bi v danih okoliščinah izpadla predvsem kot neodločnost. Člani vlade in opozicije, ki so glasovali za napade, so med nastopi vseskozi opozarjali na moralni vidik in odgovornost države pomagati zaveznicam, še posebno Franciji. Bolj ko se je razprava bližala koncu, bolj je bilo jasno, da bo predlog potrjen.
Ko so poslanci začeli oddajati prve glasove, je bilo vzdušje v spodnjem domu britanskega parlamenta naelektreno. Zasluge za to je imel predvsem Hilary Benn, zunanji minister v senci, ki je bil eden od 67 poslancev laburistične stranke, ki so se odločili glasovati za vladni predlog. Benn je v svojem nastopu obsodil umik laburistov v osamo, jih spomnil na vrednote, ki jih je stranka zagovarjala skozi zgodovino, in na to, kdo je nasprotnik v Siriji. »Soočamo se s fašisti. Ne samo z njihovo preračunljivo brutalnostjo, ampak tudi z njihovim prepričanjem, da so boljši kot vsakdo izmed nas v tej sobi in vsi ljudje, ki jih predstavljamo.«
Večja mednarodna vloga
Glasovanje je imelo predvsem velik simbolični pomen. Britanski parlament je z njim zavrnil izolacionizem kot učinkovito alternativo politiki intervencionizma, ki so jo britanske vlade zagovarjale do leta 2010. Združeno kraljestvo je z vstopom v vojno v Siriji ponovno prevzelo večjo vlogo na mednarodnem prizorišču. Britanska politika proti Islamski državi je po pisanju Financial Timesa končno postala koherentna. Oklevanje pri bombardiranju položajev IS na območju Sirije enostavno ni bilo več smiselno, glede na to, da britanska vojaška letala že dolgo izvajajo napade na iste skupine skrajnežev v Iraku. Meja med državama namreč obstaja le še na zemljevidu.
