Tiskane izdaje
Bagdad − Pripadniki skrajne sunitske milice Islamska država (IS), ki so jih v zadnjih dneh na severu Iraka prizadeli boleči porazi, so se zatekli k okrutnemu načinu izsiljevanja − objavili so posnetek obglavljenja novinarja in zagrozili s smrtjo še enega ameriškega državljana, če se ZDA ne umaknejo iz države. Ameriški obveščevalci so pozneje potrdili, da je posnetek avtentičen, so sporočili iz Bele hiše.
Ameriškega novinarja Jamesa Foleyja, ki je med drugim poročal za francosko tiskovno agencijo AFP in bostonski Global Post, so ugrabili novembra 2012, ko je s severa Sirije poročal o grozodejstvih državljanske vojne. Za njim se je izgubila vsaka sled, njegovi svojci pa so z današnjim dnem izgubili vsako upanje, da se bo vrnil domov. »Bil je izjemen sin, brat, novinar in človek,« je povedala njegova mati, ki je sinove ugrabitelje pozvala, naj izpustijo preostale talce. »Tako kot Jim so tudi oni nedolžni. Nimajo nikakršnega vpliva na ameriško politiko v Iraku, Siriji ali drugje.«
Štiridesetletni ameriški novinar je redno poročal z območji, kjer je prevladala najtemnejša plat človeštva. Kljub temu da so ga leta 2011 začasno zaprli v Libiji, je neustrašno nadaljeval delo. »Vleče me drama konflikta in potreba po razkritju nepovedanih zgodb,« je leta 2012 povedal v intervjuju za BBC in dodal: »Kljub skrajnemu nasilju me žene volja, da ugotovim, kdo so ti ljudje v resnici. In mislim, da je to tisto, kar me navdihuje.«
Usodo Foleyja − dolgotrajno ugrabitev, ki vodi v negotov konec − deli več deset novinarjev po svetu, ki so med razkrivanjem zgodb o krutosti sami postali žrtve. Po podatkih newyorškega Odbora za zaščito novinarjev (CPJ) je samo v Siriji izginilo najmanj 20 novinarjev, ki so še vedno pogrešani. V rokah ugrabiteljev tako postanejo zgolj sredstvo za dosego finančnih ali političnih ciljev. Njihovo izginotje je načrtno skrito očem javnosti v upanju, da bodo tako lažje našli rešitev za njihovo osvoboditev.
Pomoč po kopnem, zraku in vodi
Skrajneži, ki so samo v nekaj mesecih dodobra pretresli Irak in Washington znova potegnili na bojišče, so se k okrutnemu dejanju zatekli po še posebej bolečem porazu v bitki za Mosulski jez. Največji jez v državi, ki zajezuje reko Tigris, z elektriko in vodo oskrbuje več tisoč ljudi, v napačnih rokah pa bi lahko postal smrtonosno orožje. Posredovanje ameriških zračnih sil, doslej so zadele skoraj 90 tarč, se je okrepilo ravno v dneh bitke za jez. Sodelovale so tudi pri obrambi Erbila, glavnega mesta avtonomne kurdske province, in zaustavile napredovanje sil IS na goro Sindžar, kamor so se zatekli pripadniki jazidske verske manjšine.
Pred sunitskimi skrajneži so morali poleg jazidov pobegniti tudi pripadniki drugih verskih manjšin, ki so se znašli v humanitarni stiski − brez ustreznega zatočišča, hrane, vode in zdravil. Združeni narodi so zato za danes napovedali začetek obsežne humanitarne operacije. Ta bo po besedah tiskovnega predstavnika UNHCR potekala po kopnem, zraku in vodi, začela pa se bo s štiridnevno letalsko dostavo iz jordanskega mesta Akaba do Erbila, piše STA. V prihodnjih desetih dneh bodo sledile dostave po kopnem iz Jordanije in Turčije ter po morju iz Dubaja prek Irana.
Vse več držav pripravljenih oboroževati iraške Kurde
Državam, ki so že izrazile pripravljenost z orožjem priskočiti na pomoč iraškim Kurdom v boju proti sunitski milici IS, sta se danes pridružili še Nemčija in Italija. Nemška obrambna ministrica Ursula van der Leyen je napovedala, da bodo prihodnji tedenu preverili, kakšno orožje in strelivo bi lahko Nemčija poslala iraškim Kurdom, da bi bilo to smiselno in odgovorno. Odločitev bodo sprejeli sredo, piše STA. Italijanska obrambna ministrica Roberta Pinotti pa je sporočila, da bi orožje v Irak lahko poslali že v prihodnjih dneh, seveda če bo to potezo pred tem podprl italijanski parlament.
Francoski predsednik François Hollande pa je napovedal, da bo prihodnji mesec priredil konferenco o grožnji, ki jo predstavljajo islamski skrajneži v Iraku, saj so trenutne mednarodne razmere po njegovih ocenah »najresnejše od leta 2001«. Poudaril je še, da mednarodna skupnost nosi veliko odgovornost za to, kar se dogaja v Siriji in v Iraku.
