Tiskane izdaje
New York – Ameriški obrambni minister Ash Carter se je v sredo poskušal izviti iz vala obtožb, da je strategija za boj proti Islamski državi zastala, z razkritjem, da ZDA ponujajo Iraku bojne helikopterje in še več vojaških svetovalcev. To ni zadovoljilo kritikov v kongresu, ki se hkrati že mesece izogibajo glasovanju o vojni s skrajneži
Minister Carter je med poročanjem senatnemu odboru za oborožene sile, ki mu predseduje militantni republikanski senator John McCain, priznal, da Pentagon obupuje nad počasnim napredovanjem iraške vojske, ki jo Američani urijo in opremljajo. Zato so ji po Carterjevih besedah pripravljeni pomagati z bojnimi helikopterji z ameriškimi posadkami, še posebej pri zavzemanju mesta Ramadi v osrčju sunitske pokrajine Anbar.
Zdaj čakajo na odziv Iraka, je hitro opozorila tudi Bela hiša. Po besedah njenega tiskovnega predstavnika Josha Earnesta predsednik Barack Obama še ni odobril uporabe helikopterjev, »vsaka takšna odločitev pa potrebuje predhodno prošnjo premiera Haiderja al Abadija«, je poudaril Earnest. Toda iraški predsednik vlade je doma pod pritiskom šiitskih politikov in njihovih botrov v Iranu, naj omeji ameriško vlogo v Iraku.
Minister Carter se je strinjal z izjavo poveljnika vrhovnega štaba, generala Josepha Dunforda, da Islamska država ni obrzdana, kot je prejšnji mesec dejal Obama, ko je ocenjeval 17-mesečno bombardiranje skrajnežev. To je državo doslej stalo že dobrih 5 milijard dolarjev, dvomi o strategiji pa naj bi se širili tudi v Pentagonu. Vse glasneje naj bi bilo slišati, da letalski napadi in nekaj sto pripadnikov posebnih enot niso dovolj, pač pa bi bilo treba napotiti na bojišča večje kopenske sile. Ena od tem pogovorov spomladanskega srečanja v Camp Davidu med Belo hišo in vodstvom zalivskih držav je bila ustanovitev skupne enote sunitskih Arabcev, ki bi sodelovala v bojih. Toda kljub pritiskom na zalivske zaveznice se to ni uresničilo, je v sredo priznal ameriški minister. Kljub temu še vedno nasprotuje pošiljanju večjega števila ameriških vojakov, saj bi skrajneži to izrabili kot poziv k sveti vojni proti okupatorjem.
Prepoved letenja
Pritisk na Belo hišo, naj napoti večje enote na Bližnji vzhod, se širi tudi med demokrate. »Vsi smo prišli do sklepa, da potrebujemo več kopenskih sil, vprašanje je, koliko in kaj bodo počele,« je dejal Carterju demokratski senator Jack Reed. Njegov republikanski kolega McCain je spomnil na teroristične napade v Parizu in prejšnji teden v Kaliforniji. »Pokazali so, da Islamska država resnično čedalje bolj ogroža našo domovino, da v tej vojni ne zmagujemo in da čas ni na naši strani,« je dejal senator.
Njegovo jezo je sprožilo pojasnilo generala letalstva Paula Selve, namestnika poveljnika vrhovnega štaba, da ZDA imajo vojaške zmogljivosti za uveljavitev območja prepovedi letenja nad delom Sirije, vendar zaradi odziva Sirije in Rusije ter morebitnih žrtev na ameriški strani to ni priporočljivo. »To je ena najbolj sramotnih izjav, kar sem jih slišal od oficirja. Bolj nas skrbijo odzivi Sirije in Rusije kot reševanje tisočev Sircev, ki so žrtve letalskih napadov,« je bil oster.
Z njim se je strinjal tudi sicer zmeren demokrat Tim Kaine, ki je doslej nasprotoval vzpostavitvi območja prepovedi letenja. »To se bo pokazalo kot ena naših največjih napak, podobna odločitvi, da se ne bomo vmešali v dogajanje v Ruandi v devetdesetih letih,« je spomnil na genocid v afriški državi. Tudi vodilna demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton poziva k vzpostavitvi varnega območja.
McCain je poudaril, da so »odšli v Bosno, ko so v etničnem čiščenju pobili 8000 ljudi, ta človek [sirski predsednik Bašar al Asad] jih je pobil 240.000, najmočnejši državi na svetu pa je pretežko vzpostaviti območje prepovedi letenja«.
Izogibanje odgovornosti
Čeprav čedalje več kongresnikov navija za odločnejše posredovanje, se hkrati kljub pozivom predsednika Obame izogibajo glasovanju o odobritvi takšnega posredovanja. Razmere na obeh straneh so shizofrene, saj Bela hiša ves čas trdi, da takšnega dovoljenja ne potrebuje, ker naj bi jim sedanje posredovanje omogočalo že pooblastilo kongresa po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Novo pooblastilo naj bi le pokazalo na enotnost ZDA v boju s skrajneži.
Trenutno so v kongresu štirje predlogi takšnega pooblastila, ki dajejo predsedniku različno raven moči za ukrepanje in trajanje takšnih ukrepov. Toda glasovanju o teh predlogih se izogibajo tako na desnici kot na levici. Demokrati se nočejo opeči, tako kot so se leta 2002 s podporo napadu na Irak. Desnica pa kljub pozivom k posredovanju noče podeliti predsedniku Obami še večjih pooblastil, saj ne podpirajo njegove dosedanje strategije v Siriji.
Člani obeh strank, še posebej pa republikansko vodstvo kongresa, se bojijo, da bi morebiten padec pooblastila razkril poguben politični prepad med strankama in okrepil nasprotnike države. Podobno, kot je Belo hišo in kongres pred dvema letoma osramotila zavrnitev letalskih napadov na sirski režim po uporabi kemičnega orožja.
