Tiskane izdaje
Ruske oblasti so zahodna poročila, da so 7. februarja na vzhodu Sirije ameriške in kurdske sile ubile in ranile na »stotine« ruskih vojakov, označili za propagando, toda zgodbe o tem, da je med poskusom zavzetja rafinerije poleg vojakov sirskih vladnih enot padlo tudi več pripadnikov skrivnostne ruske najemniške vojske »skupina Wagner«, so se pojavile tudi v ruskih medijih.
Ko so pred dobrim tednom blizu Deir ez Zora, mesta na vzhodu Sirije, ki leži ob Evfratu, ameriška vojaška letala, helikopterji, brezpilotniki in topništvo izvedli »samoobrambni« napad, so mediji najprej poročali zgolj o tem, da je bilo ubitih vsaj sto vojakov sirskega »režima«. Pred dnevi so se pojavile informacije, da je bilo med ubitimi in ranjenimi tudi veliko ruskih vojakov. Koliko je bilo žrtev med Rusi, ni jasno. Za ameriško agencijo Bloomberg sta dobro obveščena neimenovana ruska vira razkrila številko 200, podobno oceno je za dnevnik New York Times dal ruski poslovnež Aleksander Jonov, ki »v Siriji ponuja varnostne in podobne usluge«.
Različne številke
V Rusiji so se večinoma pojavile bolj skromne številke. Za tabloid Moskovski komsomolec je neimenovani sodelavec skrivnostne ruske zasebne vojske »skupina Wagner« pred dnevi priznal, da je padlo 40 njihovih vojakov, opozicijski časnik Nova gazeta pa je na podlagi svojih virov iz Sirije navedel številko 13. V dnevniku Kommersant se je včeraj pojavila številka 11, ki jim jo je spet razkril neimenovani visoki ruski vojaški predstavnik. V Rusiji je po številkah izstopalo le novičarsko spletišče Znak, ki je objavilo tudi pretresljiv pogovor z vdovo enega od ubitih ruskih najemnikov, zraven pa navedlo izjavo enega od voditeljev paramilitarističnih domoljubnih kozaških enot. »Prvi dan, ko se je vse zgodilo, je bila informacija o 30 mrtvih. Predvčerajšnjim je število zraslo že na 217,« je povedal ataman Oleg Surnun.
V ruskem obrambnem ministrstvu so po ameriškem napadu govorili le o žrtvah med sirskimi vojaki, za zunanje ministrstvo pa so bile vse to »klasične dezinformacije« zahodnih medijev, ki da so začeli »kampanjo« proti ruskemu boju proti Islamski državi. A so včeraj kljub vsemu zagotovili, da preverjajo informacije, če so bili med mrtvimi tudi državljani Rusije oziroma drugih držav nekdanje Sovjetske zveze. Da v Moskvi nimajo podatkov, je razumljivo, je zatrdil ruski akademik Vitalij Naumkin, ki vodi inštitut za vzhodne študije pri Ruski akademiji znanosti.
»Teh ljudi tja ni poslala država. Tisti, ki se gre kot najemnik vojskovat za denar, je izpostavljen tveganjem, ki so predvidena v pogodbi, sklenjeni s tistimi, ki so ga povabili. To ni pogodba z rusko državo,« je povedal za Kommersant. Če bi v ameriškem napadu umrl en sam redni pripadnik ruskih oboroženih sil, bi bil ruski odziv oster, je prepričan akademik. Teh najemnikov po njegovih besedah Rusija ne ščiti, čeprav bi bila obvezana zaščititi vsakega svojega državljana. »Država si zatiska oči pred njihovo navzočnostjo v Siriji, saj v Rusiji obstaja zakon, po katerem bi se morali ti ljudje znajti pred sodiščem,« je akademik pojasnil problem, pred katerim se je znašla uradna Moskva. Zasebne oziroma najemniške vojske so v Rusiji namreč prepovedane, zakona, ki bi jih legaliziral, pa parlament konec leta 2014 ni hotel sprejeti. V dumi sicer pripravljajo nov predlog tovrstnega zakona, ki naj bi ga sprejeli do konca tega meseca.
Lokalne povezave
Po poročanju več ruskih medijev je razlog za zadržanost uradne Moskve tudi v tem, da akcija ruskih najemnikov, ki so jih napadli Američani, ni bila usklajena s poveljstvom uradne ruske vojske. Najemniki so se menda povezali z lokalnimi vplivneži, privrženci predsednika Bašarja al Asada, ki so hoteli »osvoboditi« rafinerijo nafte in zemeljskega plina v Deir ez Zoru. Ta je bila nekoč v lasti ameriške družbe Conoco, potem so jo sirske oblasti »nacionalizirale«, med vojno jo je zavzela Islamska država, od lani septembra pa je v rokah ameriških zaveznikov iz opozicijskih kurdsko-arabskih Sirskih demokratičnih sil. Po poročanju Moskovskega komsomolca so tam postavili tudi skrivno oporišče ameriške vojske.
V Rusiji je obstoj formalno nezakonitih zasebnih vojsk javna skrivnost, saj njihovega delovanja niso obširno opisovali le njihovi opozicijski mediji, ampak so se, ko so v bojih umirali njihovi pripadniki, zgodbe o njihovem delovanju pojavile tudi v »provladnih« časopisih. Po podatkih oblasti v Kijevu je Wagner nastal po tem, ko so se začeli spopadi na jugovzhodu Ukrajine. Kakor je lani septembra izjavil vodja ukrajinske obveščevalne službe Vasilij Gricak, je to zasebno vojsko ustanovil nekdanji ukrajinski državljan Dmitrij Utkin, ki je pozneje služil kot polkovnik pskovske brigade specialcev ruske vojaške obveščevalne službe, kjer se ga je oprijel vzdevek »Wagner«. Po Gricakovih besedah je bilo na začetku maja 2014 v »skupini Wagner« le kakih ducat vojakov, ki so nad Luganskom sestrelili ukrajinsko letalo s pripadniki desantnih enot, »zdaj pa po naših podatkih šteje že okoli 5000 ljudi«. Vodja ukrajinskih vojaških obveščevalcev je tudi povedal, da so med ruskimi najemniki sami izurjeni nekdanji pripadniki ruskih specialnih enot, ki da jih Moskva uporablja tam, kamor uradno ne sme pošiljati oboroženih sil.
