Porošenko prosil za ameriško orožje

New York – Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je v četrtek v čustvenem nagovoru ameriških kongresnikov dejal, da je ukrajinski spopad z Rusijo »evropska in ameriška vojna«, ter pozval ZDA, naj jim v težkih trenutkih pomagajo oborožiti­ vojsko. Ko se je kasneje v Beli hiši sestal s predsednikom Barackom Obamo, je moral pragmatično ugotoviti, da je dobil »vse, kar je bilo mogoče«.

Pred začetkom ukrajinskega lobiranja za ameriško pomoč je bilo jasno, da se Kijev sooča s previdnim Washingtonom. Na eni strani ga skrbi ukrajinska predanost izkoreninjenju razpasle korupcije v državi, po drugi pa noče izzvati vojaškega zaostrovanja z Rusijo in ogroziti krhkega premirja na upornem vzhodu. Bela hiša je sicer uporabila obisk za jasno sporočilo Moskvi, da Zahod na čelu z ZDA podpira Ukrajino, »fotografija predsednika Porošenka v Ovalni pisarni je vredna vsaj tisoč besed – tako v angleščini kot ruščini,« je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest.

Na skupni seji ameriških poslancev in senatorjev je bil čas za velike besede o prijateljstvu med državama, ki so izvabile celo nekaj solz predsednika spodnjega doma Johna Boehnerja. Porošenko je dejal, da je Ukrajina na robu preživetja, saj »so jo zabodli v hrbet«, ruska priključitev Krimskega polotoka pa je »ena najbolj ciničnih izdaj v sodobni zgodovini«. Kongresniki so ga nagrajevali z nenehnimi aplavzi, tudi ko je prosil ZDA, naj ukrajinski vojski pomaga s sodobno oborožitvijo. »Odeje in nočni naočniki so pomembni, toda v vojni ne moremo zmagati z odejami. Še več, z odejami ne moremo ohranjati niti miru.«

V govoru ni niti enkrat omenil Vladimirja Putina, priložnost je izrabil Boehner, ki se je odzval z besedami, da sta »danes Putin in ves svet videla republikance in demokrate enotne v podpori predsedniku Porošenku in želji njegovega naroda po svobodi, demokraciji in gospodarskih priložnostih«. Dodal je, da se morajo na klic po ameriškem vodstvu odzvati z dejanji, pri čemer je omenil ostrejše sankcije proti Moskvi, vojaško in obveščevalno pomoč ter prekinitev evropske energetske odvisnosti od Rusije.

Senatni odbor za zunanje zadeve je v četrtek sprostil pot za sprejem zakonodaje, s katero bi odobrili za 350 milijonov dolarjev vredno vojaško pomoč Ukrajini. Ta naj bi vključevala tudi protitankovsko orožje. Vendar je predsednik Obama na srečanju z ukrajinskim kolegom razblinil upe o oboroževanju Ukrajine, saj meni, da bi to spodbudilo konflikt, v katerem se število mrtvih približuje številki 3000. Bela hiša je prepričana, da tudi z izdatno vojaško pomočjo ne morejo hitro premostiti razlike med ukrajinsko in rusko vojsko.

ZDA so obljubile za 70 milijonov dolarjev vredno pomoč, ki ne bo namenjena za orožje, vendar večina denarja še ni prišla do Kijeva. V četrtek je Obama dodal 46 milijonov dolarjev vredno vojaško pomoč, ki naj bi vključevala tudi radar za sledenje topniškim napadom, patruljne čolne, osebno protibalistično zaščito in težko inženirsko opremo. Sedem milijonov dolarjev naj bi namenili humanitarnim organizacijam na vzhodu države.

Nekdanji ameriški veleposlanik v Ukrajini Steven Pifer se ne strinja z Belo hišo. Po njegovem bi ameriško orožje v rokah Kijeva Putinu dalo misliti. »Več škode ko lahko povzročijo Ukrajinci v boju z Rusi, manj si bo Moskva želela nadaljevati spopad.« Porošenko je v četrtek opozoril, da občasno nadaljevanje spopadov po sklenitvi premirja kaže na neprekinjeno grožnjo ne samo Ukrajini, pač pa tudi Gruziji in Moldaviji.