Tiskane izdaje
Bruselj – Turčija je med izrednim vrhom zveze Nato prejela politično podporo drugih 27 držav članic za svojo dvojno vojaško ofenzivo proti islamskim skrajnežem v Siriji in kurdskim upornikom na severu Iraka. Organizacija bo trdno stala ob svoji zaveznici, medtem ko bo ta poskušala uničiti grožnjo, ki jo terorizem predstavlja njeni varnosti.
Veleposlaniki držav članic severnoatlantskega zavezništva so po današnjem zasedanju v skupni izjavi izrazili solidarnost s Turčijo in strogo obsodili niz terorističnih napadov, ki so državo pretresli v prejšnjem tednu. Terorizem po njihovem predstavlja neposredno grožnjo varnosti zaveznic in mednarodni stabilnosti. »Gre za globalno grožnjo, ki ne pozna nobene meje, nacionalnosti ali religije. Gre za izziv, ki se mu mora mednarodna skupnost enotno upreti.«
»Turčiji, naši zaveznici, stojimo trdno ob strani,« je na začetku zasedanja, ki je potekalo v Bruslju, poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. »Terorizma nikoli ne smemo tolerirati ali upravičevati. Prav je, da se odzovemo na nestabilnost na turški meji in meji zavezništva.« Vojaška organizacija, ki se je sestala na poziv Ankare, je turški vladi zagotovila vso politično podporo v njenem boju proti skrajnim skupinam v Siriji in na severu Iraka. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je na drugi strani poudaril, da bi Nato lahko v prihodnosti odigral še bolj aktivno vlogo, tudi z nudenjem neposredne vojaške pomoči. »Država je trenutno napadena, pri čemer izkorišča svojo pravico do obrambe. Kar želimo poudariti je, da bi lahko Nato prevzel večjo vlogo. Radi bi videli, da je organizacija na to pripravljena.«
Hkrati je vztrajal, da bo njegova država nadaljevala dvojno ofenzivo s polno močjo. »Kakršenkoli korak nazaj je izključen. Priča smo procesu, ki se bo nadaljeval z enako odločnostjo.«
Kurdski problem
Odločitev Turčije, da poleg pripadnikov Islamske države napade tudi položaje kurdskih upornikov, je presenetila mnoge njene zaveznice in zbudila pomisleke o tem, proti komu je prvenstveno namenjena njena ofenziva. Mednarodna koalicija proti IS v Kurdih namreč vidi enega svojih največjih zaveznikov. Z napadi na uporniške cilje je v petek de facto propadlo dve leti trajajoče premirje med Ankaro in prepovedano kurdsko delavsko stranko (PKK).
Erdoğan je danes izključil kakršnakoli nova mirovna pogajanja z uporniki, vse dokler se bodo napadi na turških tleh nadaljevali. Ob tem je izrazil tudi prepričanje, da bo ustanovitev tako imenovanega varnega območja na sirski meji s Turčijo omogočila vrnitev več kot poldrugega milijona beguncev nazaj domov.
