Tiskane izdaje
Severna Koreja je tuje novinarje, zbrane v Pjongjangu, opozorila, naj se pripravijo na »velik in pomemben dogodek«. Ni jim bilo rečeno, kakšen »veliki dogodek« naj pričakujejo, toda v trenutku, ko satelitski posnetki kažejo okrepljene aktivnosti v okolici jedrske baze Pungje Ri, se celotna regija pripravlja na nov jedrski poskus.
Okoli 200 tujih novinarjev bo spremljalo proslavo Dneva sonca v soboto, ko bo skozi središče severnokorejske prestolnice potekala slavnostna vojaška in civilna parada. Z njo bodo počastili 105. rojstni dan pokojnega Kim Il Sunga, ustanovitelja komunistične države in deda sedanjega voditelja Kim Džong Una.
Dan sonca je tudi sicer največji praznik, posvečen »večnemu predsedniku«, kakor so poimenovali očeta naroda štiri leta po njegovi smrti leta 1994. Toda letos bo v marsičem še bolj poseben kot sicer. Ne le da je to »mali jubilej«, ki ga praznujejo vsakih pet let, nastopil bo tudi v času, ko na Korejskem polotoku vlada največja napetost, vse odkar je Pjongjang leta 2006 izvedel prvi jedrski poskus.
Severnokorejska prestolnica se pripravlja na praznovanje Dneva sonca. Foto: Damir Šagolj/Reuters
Prihaja ameriška »močna armada«
Ameriška letalonosilka Carl Vinson bo skupaj s spremljevalno bojno skupino predvidoma najpozneje 18. aprila vplula v južnokorejsko pristanišče, predsednik Donald Trump pa ne odstopa od groženj, da bo za vsako ceno končal severnokorejski jedrski in raketni program. »Pošiljamo armado, zelo močno,« je dejal v sredo: »Imamo tudi podmornice. Zelo močne, veliko močnejše od letalonosilk.«
Voice of America je v sredo citiral vladne in druge vire, ki zagotavljajo, da je Severna Koreja že namestila jedrsko bombo v tunel in da bi jo lahko aktivirali že v soboto zjutraj po korejskem času. Južnokorejski vojaški viri na drugi strani niso opazili posebnih znamenj, ki bi kazala, da bi bil jedrski poskus lahko izveden že tako hitro, toda obenem trdijo, da je Severna Koreja v stalnem stanju pripravljenosti na novo jedrsko eksplozijo.
Udeleženci skupnih ameriško-južnokorejskih vojaških vaj. Foto: Ahn Young-joon/AP
Ameriška vojska je na Japonsko poslala letalo tipa WC-135 constant phoenix z vzdevkom »jedrski iskalec«, ker v zraku išče radioaktivne delce, indikatorje jedrske eksplozije. Pripravljene so tudi seizmološke opazovalnice in edino preostalo vprašanje je, kako se bodo odzvale ZDA, če bo Severna Koreja izvedla svoj šesti jedrski poskus.
Trumpov pekinški obrat
Kitajska in Južna Koreja pozivata k vzdržanosti, Japonska pa medtem izraža strah pred tem, da bi Severna Koreja nad njene otoke poslala raketo s sarinom, živčnim strupom, kakršen je bil menda pred kratkim uporabljen v Siriji. Premier Šinzo Abe je tudi pred poslanci govoril o tej nevarnosti, ki preti Japoncem, posebej občutljivim na omembo tega bojnega plina, s katerim so pripadniki kulta Aum Šinrikjo marca 1995 napadli potnike tokijske podzemne železnice. Japonska je že večkrat dala vedeti, da je pripravljena podpreti vojaški napad na Severno Korejo.
Toda južnokorejski zunanji minister Jun Bjung Se je poudaril, da upa, da se bo Washington pred takšno potezo posvetoval s Seulom, kar bi bilo, kot je dejal, »v skladu z načeli južnokorejsko-ameriškega zavezništva«.
V Južni Koreji se ne strinjajo vsi s Trumpovimi vojaškimi grožnjami severni sosedi. Foto: Ahn Young-joon/AP
Edino upanje, da ne bo oboroženega spopada na Korejskem polotoku, pa se skriva v spremembi Trumpovih stališč do Kitajske. Ameriški predsednik je sredin telefonski pogovor s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom označil za »zelo produktivnega«, nato pa je pohvalil kitajsko zavrnitev severnokorejske pošiljke premoga, od izvoza katerega je odvisen velik del deviznih prihodkov Pjongjanga. Po Trumpovih besedah je bil to »velik korak«.
Kitajska ni dolžna braniti Severne Koreje
Pomenljivo je tudi to, da ameriški predsednik ne namerava več razglašati Kitajske za »valutno manipulatorko«, s čimer je naredil popoln obrat od groženj, ki jih je izrekel med predvolilno kampanjo. Trump je sicer ves čas povezoval svoje grožnje Severni Koreji s trgovinskimi in gospodarskimi kompromisi, ki jih pričakuje od Kitajske. Če se mu zdi, da je dosegel cilj, vojne morda ne bo.
Kitajska je kljub temu dala vedeti, da tudi če se zgodi vojaški obračun, se sama ne čuti dolžna stopiti v bran Severni Koreji. Čeprav sta državi že leta 1961 sklenili sporazum o vzajemni pomoči in sodelovanju, v skladu s katerim je vsaka od njiju dolžna priskočiti na pomoč drugi v primeru napada, predhodna klavzula obenem pravi, da morata obe državi »braniti tako mir v Aziji in v svetu kakor tudi varnost svojih narodov«. Glede na to, da Severna Koreja z jedrskimi in raketnimi poskusi krši to klavzulo, je Kitajska po ugotovitvah njenih vojaških strokovnjakov ni dolžna braniti pred oboroženim napadom.
