Projektil za Trumpovih 100 dni

Akterji korejske krize se vračajo na izhodišča: ZDA grozijo z vojno, Kitajska miri, Severna Koreja pa izstreljuje nove rakete.

Objavljeno
29. april 2017 10.32
NORTHKOREA-USA/
Zorana Baković
Zorana Baković

Dva dni po tem ko je ameriški predsednik zagrozil, da bi lahko prišlo do »velikega, velikega spopada s Severno Korejo«, je ta država izstrelila še eno balistično raketo, že deveto v prvih sto dneh mandata Donalda Trumpa. Po trditvah ameriške vojske tudi ta poskus ni uspel, je pa dal jasno vedeti, da se Pjongjang ne namerava pokoriti grožnjam Washingtona.

Po prvih ocenah je v zrak poletela raketa srednjega dosega iz serije KN-17, ki so jo izstrelili s premičnega izstrelišča v oporišču Pukčang. Raketa ni zapustila zračnega prostora Severne Koreje, ampak je padla na tla vsega 35 kilometrov stran. Južnokorejski vojaški analitiki zato domnevajo, da poskus ni uspel, a podrobnosti še proučujejo.

Toda v vsakem primeru je jasno, da je Severna Koreja s kljubovanjem pospremila tako stodnevnico Trumpovega predsedovanja kakor tudi petkovo izredno zasedanje varnostnega sveta OZN. 

Petkova izstrelitev je še zaostrila že tako napete razmere na Korejskem polotoku. Foto: Foto: Lee Jin-man/AP

Vodji kitajske in ameriške diplomacije sta na tem zasedanju zvenela enako zaskrbljeno, a so bila njuna sporočila zelo različna. Tako Rex Tillerson, ki je predsedoval zasedanju o Severni Koreji, kot Wang Yi sta poudarila, da mora Pjongjang nujno ustaviti svoj jedrski in raketni program. Toda medtem, ko je Tillerson pozval vse države k pretrganju diplomatskih odnosov s Pjongjangom ali njihovi omejitvi na najnižjo raven, je Wang od ZDA in Južne Koreje na eni strani in Severne Koreje na drugi zahteval ustavitev vojaških vaj, ki so v zadnjih tednih še okrepile vzajemno nezaupanje, razmere na Korejskem polotoku pa potisnile na rob brezna vojne.

Tillerson je uvodoma poudaril, da je dialog med Washingtonom in Pjongjangom mogoč samo v primeru, da Severna Koreja »naredi konkretne korake v smeri odpravljanja grožnje, ki jo njen vojaški program predstavlja za ZDA in naše zaveznike«.

Skupne vaje ameriške in južnokorejske vojske v bližini demilitariziranega območja med Korejama. Foto: Kim Hong-ji/Reuters

Nato je pozval vse članice Združenih narodov, naj začnejo nemudoma izvajati vse točke resolucij, ki se nanašajo na Severno Korejo, ker »tiste države, ki ne upoštevajo teh resolucij, popolnoma diskreditirajo to institucijo«. To je bila v prvi vrsti kritika dosedanjega ravnanja Kitajske, ki je, tudi ko je glasovala za sankcije proti Pjongjangu, vedno pustila kakšno vrzel, skozi katero je režimu Kim Džong Una (pred tem pa njegovega očeta Kim Džong Ila) omogočila obstoj oziroma, še več, nadaljnji razvoj jedrskega in raketnega programa.

Poziv vsem članicam OZN, naj povsem pretrgajo ali znižajo raven diplomatskih odnosov s Severno Korejo, je Tillerson utemeljil z ugotovitvijo, da Pjongjang »izkorišča diplomatske privilegije za financiranje svojih nezakonitih programov (razvoja) jedrske tehnologije«. Ameriški zunanji minister je še pozval vse države, naj pomagajo potisniti Severno Korejo v še bolj drastično finančno izolacijo, in nekajkrat poudaril, da ni več mogoče nadaljevati kot doslej. Kim Džong Unova vojska se bliža točki, ko bo lahko fizično ogrozila ameriško varnost in Washington ne bo dovolil, da se to zgodi. »Pozivam varnostni svet, naj ukrepa še preden Severna Koreja krene v akcijo,« je dejal Tillerson.

Ameriški državni sekretar se je na zasedanju varnostnega sveta zavzel za zaostritev sankcij proti Severni Koreji Foto: Eduardo Munoz Alvarez/AFP

Ne glede na to, da se je zdelo, da se strinja z ameriškim kolegom, je kitajski zunanji minister Wang Yi vztrajal pri pogajanjih. »Odprti smo za bilateralne, trilateralne ali multilateralne pogovore,« je dejal, »upamo pa, da bodo znova zagnana šeststranska pogajanja, na katerih bomo poskusili najti soglasje o vprašanju, kako zmanjšati napetost, ki so jo sprožila prizadevanja Severne Koreje, da razvije jedrsko orožje.«

Tako so se ZDA in Kitajska pravzaprav spet znašle na nasprotnih bregovih, saj gredo njihova razmišljanja o načinih reševanja krize - razen strinjanja o tem, da so »razmere na Korejskem polotoku izjemno napete in na kritični točki«, kakor se je izrazil Wang Yi - v povsem različni smeri. Po petkovem izrednem zasedanju varnostnega sveta OZN ima tako svet razlog za še večjo zaskrbljenost.