Tiskane izdaje
Spopadi v Jemnu so znova izbruhnili pred dvema letoma, ko so šiitska plemena s severa, združena v hutijsko uporniško gibanje, zasedla prestolnico Sana in pregnala vlado predsednika Abda Hadija. V zapleteni državljanski vojni so se jim pridružile vojaške enote, zveste prejšnjemu predsedniku Aliju Salehu, na Hadijevo stran pa se je postavila sunitska koalicija zalivskih držav. ZDA uradno ne sodelujejo v vojni, toda ves čas oskrbujejo koalicijo ter ji pomagajo z obveščevalnimi podatki.
Krvava morija
V Washingtonu menda od začetka dvomijo o smiselnosti saudskega posredovanja. Toda vlada predsednika Baracka Obame ga je podprla, ker ni hotela še bolj razmajati že tako razrahljanega odnosa z Riadom, medtem ko se je z Iranom pogajala o omejitvi perzijskega jedrskega programa. V Saudsko Arabijo so poslali vojaško osebje, ki naj bi pomagalo pri načrtovanju letalskih napadov, toda ti ne samo da niso pregnali upornikov iz prestolnice, temveč tudi vedno znova sprožajo poročila o pobijanju civilistov.
V soboto je v letalskem napadu na pogrebce v Sani umrlo več kot 140 ljudi, na stotine je bilo ranjenih. Bela hiša je sporočila, da so »zelo vznemirjeni« ob poročilih iz Jemna, zato naj bi podali »takojšnjo oceno« sodelovanja. Na plan je prišla analiza, v kateri so pravniki iz vladnih vrst opozorili, da bi lanska 1,3 milijarde dolarjev vredna prodaja orožja Saudski Arabiji lahko pomenila, da so ZDA soodgovorne za vojne zločine. Podobno menijo v humanitarni organizaciji Human Rights Watch, pokol v Sani so po njihovih besedah povzročile ameriške bombe. Ker je to vojni zločin, so pozvali vlade v ZDA, Veliki Britaniji ter drugod po svetu, naj takoj ustavijo prodajo orožja saudskemu režimu.
Vzdrževanje dobrih odnosov z največjo izvoznico nafte je bilo za Washington težavno že v mirnih časih. Saudska Arabija je na vrhu seznamov kršiteljic človekovih pravic, kraljevina pa podpira eno najbolj skrajnih oblik sunitskega islama. Po sklenitvi iranskega jedrskega sporazuma je Riad postal zelo sumničav do Bele hiše, medtem ko se tudi v ZDA krepi prepričanje, da mora saudska vlada prevzeti odgovornost za svojo podporo sunitskim skrajnežem.
Foto: Reuters Pictures
Dogajanje v Jemnu odvrača pozornost zalivskih držav od Sirije, hkrati pa Iran in Rusija trdita, da metode zalivske koalicije v Jemnu niso nič drugačne od letalskih napadov sirskega režima. Na dan pokola v Sani je ameriški diplomat David Pressman na zasedanju varnostnega sveta obsodil krvavo ofenzivo sirskega režima na uporniški del Alepa, sirske in ruske letalske napade pa označil za »ustrahovalno« uporabo surove sile. »Ne moreš obsojati Rusije, medtem ko tvoj zaveznik in partner, Saudijci, počne popolnoma enake stvari,« je prepričana Sarah Leah Whitson iz organizacije Human Rights Watch.
Teheran, ki podpira hutijske upornike, je potrdil, da so v mednarodne vode v Adenskem zalivu, kjer potekajo pomembne pomorske trgovske poti, poslali vojaški ladji, da bi »zaščitili iranske pomorske interese«. Hutijski predstavniki sicer zanikajo, da so njihove enote poskušale napasti ameriške ladje, in so označili uničenje radarskih postaj za »ameriško farso pri iskanju razloga za posredovanje v Jemnu«, toda Pentagon je zatrdil, da imajo vse več dokazov.
Poleg bomb še lakota
Po besedah Michaela Knightsa iz washingtonskega inštituta za bližnjevzhodno politiko dejanje kaže na tesnejše stike med uporniki in drugimi šiitskimi vojaškimi skupinami. »Napad na ameriške vojaške ladje pomeni, da so se hutijski uporniki pridružili osi (protiameriškega) odpora, ki vključuje libanonski Hezbolah, palestinski Hamas in Iran,« je povedal Knights. To ne bi smelo biti presenetljivo. »Ameriška podpora (saudski koaliciji) ni zmanjšala človeških žrtev, ampak jih je na žalost še povečala,« je prepričan Farea al Muslimi, analitik organizacije Carnegie Middle East Center.
Medtem je ena najrevnejših držav čedalje bližje humanitarni katastrofi. Po oceni Združenih narodov je v vojni umrlo približno 10.000 ljudi, po analizi neodvisnih analitikov pa je v povprečju vsak tretji letalski napad saudske koalicije usmerjen proti civilnim ciljem. Po podatkih Svetovnega programa za hrano se 14 milijonov Jemencev - več kot polovica - sooča s pomanjkanjem hrane, poldrugi milijon je razseljenih. Po poročanju Unicefa najmanj 370.000 otrok trpi zaradi hude podhranjenosti.
