Tiskane izdaje
Bolj ko se je prejšnjemu francoskemu predsedniku Françoisu Hollandu bližal konec mandata, slabši so bili odnosi med Parizom in Moskvo. Poleg ukrajinskega dogajanja so bili jedro spora prav različni pogledi na reševanje sirske krize. Tako je nekdanji francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault še konec lanskega leta obtožil Rusijo »licemerja«, češ da se »neprestano laže«, ko govori o premirju in pogajanjih, hkrati pa sodeluje in pomaga sirskemu »režimu« v totalni maščevalni vojni proti lastnemu ljudstvu. Le dan potem, ko je lani oktobra Ayrault izjavil, da bo mednarodno sodišče v Haagu pozval, naj sproži preiskavo proti Rusiji zaradi njenih domnevnih vojnih zločinov v Siriji, je ruski predsednik Vladimir Putin odpovedal obisk v Parizu.
Tja je prišel šele konec maja na povabilo Hollandovega pragmatičnega naslednika Emmanuela Macrona, ki je le dan zatem, ko se je s Putinom dogovoril o tesnejšem sodelovanju v boju proti Islamski državi, gostil tudi voditelje sirske »zmerne« opozicije. Francoski predsednik in njegov ruski gost sta se takrat dogovorila, da bosta državi vzpostavili skupni mehanizem oziroma delovno skupino in tako izboljšali pretok informacij ter povečali sodelovanje v boju proti mednarodnemu terorizmu. Na francoskem zunanjem ministrstvu so pred dnevi povedali, da se njihov šef Jean-Yves Le Drian in njegov ruski kolega Sergej Lavrov s tem že vneto ukvarjata. »Smo v neprestanih pogovorih z Rusijo,« je izjavil predstavnik ministrstva Alexandre Giorgini.
Naloga Francije v Siriji
V Siriji je boj proti Islamski državi glavna naloga Francije, je Giorgini ponovil besede, ki jih je izrekel prvi mož francoske diplomacije po nedavnem srečanju s posebnim odposlancem Združenih narodov za Sirijo Staffanom de Misturo. V Parizu so opustili »mantro«, da je odstop sirskega predsednika Bašarja al Asada predpogoj za rešitev tamkajšnje krize. Zdaj se, kakor ponavlja Le Drian, Francija zavzema za »sporazumno demokratsko tranzicijo« v tej bližnjevhodni državi. Francija sodeluje na sirski fronti v okviru mednarodne »protiteroristične« koalicije, ki je pod taktirko Washingtona. V okviru te koalicije so le ZDA poslale na sirska bojišča več orožja in vojakov kot Francija. Obrambna ministrica Sylvie Goulard je pred mesecem razkrila, da v sirske boje niso vključena le francoska letala, topništvo in vojaški svetovalci, ampak tudi specialne enote. Njihovega števila ni razkrila, analitiki pa menijo, da jih je nekaj ducatov.
Vsekakor je v Siriji, ki so jo pred dnevi raketirali tudi iz Irana, manj pripadnikov francoskih kakor ameriških specialnih enot. Kakih 900 ameriških vojaških »svetovalcev« pomaga opozicijskim kurdsko-arabskim Sirskim demokratskim silam (SDS), njihova navzočnost pa je bila bržkone razlog, da je v nedeljo ameriški lovec F/A-18E »Super Hornet« (super sršen) kakih 40 kilometrov južno od obleganega mesta Raka sestrelil sirski bombnik Su-22 sovjetske izdelave. Razlog je bil ta, da je letalo vladnih sil odvrglo bombe preblizu položajev SDS, so sporočili predstavniki »ameriške« mednarodne koalicije.
Uradni predstavnik SDS Taljal Selo je izjavil, da »režimske sile napadajo z letali, topovi in tanki tiste predele, ki so jih naši borci osvobodili že pred tremi meseci«. Po njegovih besedah poskuša Damask ovirati operacijo osvobajanja Rake, toda SDS, ki imajo »zakonito pravico do samoobrambe«, se bodo zoperstavile vladnim napadom.
»To ni obramba«
»Povsem jasno je, da to ni obramba, temveč odkrita agresija in provokacija, katere cilj je zlasti Rusija,« se je takoj odzval namestnik predsednika odbora za varnost in obrambo v zgornjem domu ruskega parlamenta Franc Klincevič. Zunanji minister Sergej Lavrov je bil bolj umirjen, ko je pozval ZDA, naj se vzdržijo enostranskih potez, spoštujejo suverenost Sirije in uskladijo svoje početje z oblastmi v Damasku. Na ruskem obrambnem ministrstvu niso bili tako diplomatski. To je bilo »cinično kršenje suverenosti države«, so zapisali v izjavi, v kateri so ponavljajoče se ameriške letalske napade na zakonite oborožene sile države članice ZN, ki potekajo »pod krinko boja proti terorizmu«, razglasili za »grobo kršenje mednarodnega prava« oziroma »dejansko vojaško agresijo«. Zaradi sestrelitve Moskva ni le pretrgala »vroče linije«, ki jo je, da bi se izognila tovrstnim incidentom, vzpostavila z Washingtonom, zagrozila je tudi, da bo z raketami in letali sestrelila vse, kar bo odslej priletelo nad ozemlja zahodno od Evfrata, ki so pod nadzorom vladnih sil.
»Incident s Su-22 je v marsičem dokaz zmedenih vojaško-strateških razmer v pokrajini Raka,« so danes ugotovili v ruskem časniku Kommersant. Bolj ko vladne enote prodirajo proti jugu v smeri Rake, samooklicane prestolnice »kalifata«, večja je po mnenju ruskih analitikov verjetnost, da se bodo spopadle s kurdskimi silami in njihovimi podporniki Američani, ki krepijo svojo vojaško navzočnost v Siriji. V Kommersantu navajajo pojasnila neimenovanih vojaških strokovnjakov o tem, kako islamisti izkoriščajo to zmedo in brez boja prepuščajo ozemlja vladnim enotam, ki se tako ulovijo v »kurdsko-ameriško past«. »Ne gre izključiti, da je sirsko letalstvo res bombardiralo položaje Islamske države, kakor trdijo v Damasku, a so po pomoti napadli tudi Kurde, kar je izzvalo ameriški odgovor,« so zapisali v ruskem časniku.
