Tiskane izdaje
Moskva, Ankara − V mednarodni skupnosti močno odmeva včerajšnja sestrelitev ruskega vojaškega letala Su-24, eden najresnejših incidentov med članico severnoatlantskega zavezništva Turčijo in Rusijo v zadnji polovici stoletja.
Kot smo poročali, sta rusko letalo suhoj nad Sirijo, nedaleč od turške meje, uničila turška lovca F-16. Letalo je po navedbah turških vojaških virov kršilo turški zračni prostor, na kar so pilota v le petih minutah opozorili kar desetkrat. V Kremlju obtožbe zavračajo in trdijo, da je letalo, ki je bilo na bombni misiji, vseskozi letelo v sirskem zračnem prostoru. To je včeraj zatrdil tudi preživeli pilot sestreljenega letala. Ob tem je dodal, da Ankara posadke letala ni opozorila na domnevno kršitev njenega zračnega prostora. »Nobenega opozorila ni bilo, ne po radiu ne vizualno. Nobenega stika ni bilo,« je zatrdil Konstantin Murahtin. Povedal je še, da rusko letalo nikakor ni moglo kršiti turškega zračnega prostora, »saj v njem ni bil niti sekundo«. »Tako na zemljevidu kot na tleh sem lahko jasno videl, kje je meja in kje sva midva. Letela sva na višini 6000 metrov, vreme je bilo jasno,« je dodal.
Tako v Ankari kot v Moskvi vztrajajo, da lahko predstavijo dokaze za svoje trditve.
Lavrov: Rusija ne bo šla v vojno s Turčijo
Rusija se ne namerava podati v vojno s Turčijo, je danes povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov, bo pa Moskva po njegovih besedah »resno prevrednotila« odnose s Turčijo. »S Turčijo se ne nameravamo bojevati, naš odnos do turškega naroda se ni spremenil,« je povedal Lavrov. Napad Turčije na rusko letalo po njegovem mnenju spominja na načrtovano provokacijo. »Imamo resne pomisleke, da je to bilo nenamerno dejanje, to je zelo podobno načrtovani provokaciji,« je dejal.
V Moskvi sicer še vedno čakajo pojasnila iz Ankare, je za tiskovno agencijo Interfax dejal vir pri ruskem zunanjem ministrstvu. Zaradi sestrelitve ruskega vojaškega letala so ostro protestirali pri turškemu veleposlaniku v Rusiji, o odpoklicu ruskega veleposlanika v Ankari pa po navedbah agencije ne razmišljajo.
Vseeno bo imela sestrelitev ruskega vojaškega letala resne posledice za rusko-turške odnose, je že včeraj opozoril ruski predsednik Vladimir Putin. Sestrelitev letala je označil za »nož v hrbet« ter ocenil, da turška vojska ščiti teroriste, Ankara pa da načrtno podpira islamizacijo države. Poudaril je, da sestreljeno letalo Turčiji ni predstavljalo grožnje, in ostro kritiziral Ankaro, ker se je po incidentu obrnila na zvezo Nato, namesto da bi Rusiji pojasnila, kaj se je zgodilo.
Na Putinove ostre besede se je že včeraj odzval turški premier Ahmet Davutoğlu, ki je izpostavil, da se Turčija sme odzvati na kršitve svojega zračnega prostora, in dodal, se mora svet zavedati, da bo Turčija storila, kar bo potrebno za zaščito svoje države.
Podobno je danes ponovil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki je dejal, da je hotela Turčija zgolj zaščititi lastno varnost in pravice »naših bratov v Siriji«. Pojasnil je, da je bilo rusko vojaško letalo sestreljeno v turškem zračnem prostoru, strmoglavilo pa je znotraj Sirije, čeprav je nekaj kosov letala padlo tudi na turško ozemlje, pri čemer sta bila po njegovih besedah poškodovana dva turška državljana.
Turkmenski borci v bližini sirsko-turške meje. Foto: Reuters
Erdoğan je po navedbah Reutersa dodal, da se turška politika v Siriji ne bo spremenila. »Nadaljevali bomo s humanitarnimi prizadevanji na obeh straneh meje. Odločeni smo sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečitev novega vala migracij.« Kot je še poudaril Erdoğan, Turčija noče, da pride do zaostrovanja razmer.
A to bi se po ocenah ruskega predsednika znalo zgoditi − kot je po navedbah agencije Interfax dejal Putin, po sestrelitvi letala Su-24 ostalih incidentov ne morejo povsem izključiti. Če bo do njih prišlo, se bo morala Rusija nanje odzvati na tak ali drugačen način, je dejal.
V Moskvi protiturški protesti
Pred turškim veleposlaništvom v Moskvi se je danes zbralo nekaj sto mladih aktivistov, ki so nosili transparente s protiturško vsebino in zgradbo obmetavali s kamni in jajci. Pri tem so razbili več oken. Policija jih je pozvala, naj prenehajo, vendar ni posredovala. Protestniki so vzklikali gesla proti turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu, na enem od transparentov pa je pisalo »Turčija, ostala boš brez plina«, povzema STA.
Pozivi k umirjanju napetosti
Turške zaveznice v zvezi Nato medtem pozivajo k umirjanju napetosti med Ankaro in Moskvo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je po včerajšnji izredni seji severnoatlantskega sveta − ta je bil sklican na zahtevo Ankare − Rusijo pozval k umiritvi razmer. »Pozivam k zadržanosti in deeskalaciji,« je dejal. Dodal je, da so veleposlaniki članic zveze Nato solidarni z zaveznico Turčijo in da podpirajo njeno ozemeljsko celovitost. Nato bo zelo pozorno spremljal razvoj dogodkov na jugovzhodnih mejah zavezništva. Incident, je še dejal Stoltenberg, kaže na pomembnost dogovorov in njihovega spoštovanja, da bi se v prihodnosti izognili tovrstnim incidentom.
Že pred te je k preudarnosti in zadržanosti pozval predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Sestrelitev ruskega letala je označil za nevaren trenutek in opozoril, da bi morali vsi ohraniti trezno glavo in obvarovati mir.
Da je prioritetna naloga zagotoviti, da razmere ne eskalirajo, je poudaril tudi ameriški predsednik Barack Obama. »Mislim, da je trenutno zelo pomembno, da se ruska in turška stran pogovarjata, da ugotovita, kaj točno se je zgodilo, in da sprejmeta ukrepe, ki bodo preprečili stopnjevanje napetosti,« je dejal. Obama je sicer v sinočnjem telefonskem pogovoru turškemu predsedniku izrazil podporo ZDA in zveze Nato glede pravice do obrambe suverenosti.
Kot je za Reuters povedal neimenovani ameriški vir, v Washingtonu sicer v nasprotju s trditvami turških oblasti menijo, da je bilo rusko vojaško letalo sestreljeno nad Sirijo, potem ko je le za nekaj sekund vstopilo v turški zračni prostor. Do te ocene so prišli na osnovi podatkov o količini infrardeče energije, ki jo je oddalo letalo.
Tako Ankara kot Moskva sta sicer že včeraj predstavili vsaka svoje dokaze, ki podpirajo njune trditve − Turčija je na izrednem zasedanju veleposlanikov zveze Nato predstavila dokaze, ki potrjujejo njene navedbe, da so ruska letala kršila turški zračni prostor; rusko obrambno ministrstvo pa je objavilo posnetek, iz katerega je razvidno, da rusko letalo Su-24 ni zapustilo sirskega zračnega prostora in da je bilo tarča napada, medtem ko je izvajalo manevre nad Sirijo.
Kombinacija posnetkov, ki prikazuje strmoglavljenje letala. Foto: Reuters TV/Reuters
Kot smo že poročali, so ruska letala konec septembra začela izvajati napade na tarče skrajne sunitske milice Islamska država (IS) v Siriji. Številne zahodne države Moskvo sicer obtožujejo, da napada zgolj zmerne nasprotnike svojega zaveznika Bašarja al Asada in da bo njeno posredovanje še okrepilo ekstremizem sunitske milice. Ta je zavzela že velika območja Sirije in Iraka, pri tem pa pobila na tisoče ljudi in mnoge pognala v beg ter poskrbela za veliko opustošenje.
Ruska vojaška letala so prejšnji mesec dvakrat kršila turški zračni prostor, zaradi česar je Ankara ruskega veleposlanika obakrat poklicala na zagovor.
Turčija in Rusija sta se glede krize v Siriji, zaradi katere je bilo od začetka konflikta marca 2011 ubitih že več kot 250.000 ljudi, na milijone pa jih je bilo prisiljenih pobegniti s svojih domov, znašli na nasprotnih bregovih. Medtem ko Moskva ostaja ena zadnjih zaveznic sirskega predsednika Bašarja Al Asada, se Ankara zavzema za njegov sestop z oblasti, rusko posredovanje v Siriji pa označuje za veliko napako. V dneh pred včerajšnjim incidentom so turške oblasti Rusijo obtožile bombardiranja vasi na severu Sirije, kjer živijo Turkmeni, turško govoreča manjšini s tesnimi vezmi z Ankaro.
