S kemičnim orožjem ubitih več deset ljudi?

Poslednja uporniška enklava v okolici Damaska je tik pred padcem.

Objavljeno
08. april 2018 22.20
Boštjan Videmšek
Boštjan Videmšek
V noči iz sobote na nedeljo je bilo v Doumi, zadnjemu uporniškemu središču v Vzhodni Guti v bližini Damaska, v domnevnem napadu s kemičnim orožjem ubitih najmanj 55 ljudi. Uporniki in reševalci, ki še vztrajajo v Doumi, so za napad okrivili vladne sile. Te so obtožbe o uporabi kemičnega orožja označile za laži.

Podobe, ki so včeraj preko družabnih omrežij in lokalnih poročevalcev prihajale iz že štiri leta oblegane Doume, so bile strašljive, toda njihovo avtentičnost je bilo nemogoče neodvisno preveriti. Dejstvo je, da so vladne sile v petek zvečer po desetdnevnem premoru ponovno začele silovito bombardirati še zadnjo uporniško enklavo v okolici Damaska. Ubitih je bilo najmanj 55 ljudi. Po nekaterih podatkih 70. Zaradi domnevnega napada s kemičnim orožjem – šlo naj bi za klorin in še en strupeni plin »neznanega izvora« – naj bi bilo po besedah reševalcev, predstavnikov upornikov in redkih preostalih prizadetih več sto ljudi. Vladna stran je uporabo kemičnega orožja – kot vedno do zdaj – ostro zanikala in poročila o napadu označila za laž in farso. Podobno je v včerajšnjih popoldanskih urah storilo rusko zunanje ministrstvo, ameriški predsednik Donald Trump pa je preko tviterja napovedal, da bo sirski režim za napad plačal visoko ceno.

V vsakem primeru so in bodo trpeli sirski civilisti, ki so že več kot sedem let žrtve najbolj krvavega konflikta našega časa, dejansko svetovne vojne, v kateri je na vrhuncu spopadov sodelovalo sedemdeset držav. Prebivalci oblegane Doume so gotovo med tistimi, ki so v teh letih pretrpeli – in preživeli – največ. Številni so postali tako žrtve brutalnih režimskih napadov, kot civilni talci oziroma ujetniki različnih uporniških skupin. Te so, že davno, izgubile kakršno koli kredibilnost, da bi lahko govorile in »nastopale« v imenu civilnega prebivalstva. Brez izjeme.

Razmere v Doumi, ki je že več tednov obkoljena z vseh strani, so se ponovno zaostrile potem, ko uporniška milica Jaiš al Islam, ki mesto na obrobju Damaska še vedno nadzira, v petek ni sprejela vladnega ultimata za umik. Po poslednji uporniški enklavi, že tako skoraj popolnoma porušeni in opustošeni, se je nemudoma usulo, uporniki pa so z raketami napadli središče sirske prestolnice. A bilo je jasno, da je njihov boj izgubljen in bodo prej ali slej prisiljeni v predajo.

Po zadnjih podatkih so se pripadniki še zadnje uporniške skupine, ki niso zapustili Vzhodne Gute, včeraj popoldan vendarle odločili za umik. To pomeni, da režim predsednika Bašarja al Asada s svojim iranskimi podizvajalci, elitnimi enotami libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah in rusko zračno pomočjo zdaj – prvič v zadnjih šestih letih – v celoti nadzira prestolnico in vsa njena predmestja. Uporniki se bodo s svojimi družinami verjetno (z avtobusi) lahko umaknili v Idlib, kamor se je iz mest, ki so bila vrsto let pod uporniškim nadzorom, po vojaških porazih zateklo več sto tisoč ljudi. Idlib bo – kljub temu, da uradno velja za »deeskalacijsko območje«, ki je v interesnem območju Turčije – gotovo naslednja tarča režimsko-rusko-iranske vojaške operacije.