Tiskane izdaje
Ankara – V zadnjih tednih je turška zunanja politika doživela velike spremembe. Od ideološkega pristopa, ki ga je utemeljil dolgoletni zunanji minister Ahmet Davutoğlu, je Ankara stopila na pota realpolitike, katere posledica je tudi turška vojaška operaciji v Siriji in vrnitev Turčije v središče geopolitičnih dogajanj (odločanj).
Kako zares velik obrat se je dogodil v turški zunanji politiki, h kateremu je precej prispeval tudi spodleteli poizkus vojaškega državnega udara 15. julija, ko je uradna Ankara lahko zelo jasno videla, kdo so njeni resnični zavezniki (in predvsem kdo niso), je najbolje mogoče videti v severni Siriji.
Turčija je − tudi zaradi mednarodnih okoliščin − točno eno leto odlašala z vojaško operacijo, za katero so, denimo, Združene države dale zeleno luč že sredi lanskega poletja, o omejenem vojaškem posegu na severu Sirije pa se je v Ankari razpravljalo že točno štiri leta. Danes − trinajst dni po začetku vojaške operacije Ščit Evfrata − turška vojska s pomočjo »zveste« koalicije sirskih uporniških skupin s Sirsko svobodno vojsko (FSA) na čelu obvladuje 90 kilometrov turško-sirske meje od Jarablusa (Karkamisa) od Azaza (Kilisa), ki je bil še pred nekaj dnevi pod nadzorom samooklicane Islamske države. Turška vojska je s tanki ponekod prodrla tudi 30 kilometrov globoko v sirsko ozemlje.
Foto: Nazeer al-Khatib/AFP
Turški nacionalni interes
»Naši cilji so jasni. Hoteli smo pregnati Daesh (arabski naziv za IS, op. p.) s svojih meja. To nam je uspelo. Naš namen je bil tudi zaustaviti pohod kurdske PKK oziroma YPG, ki je izkoristila kaos v državi in že lani poleti − primer Tal Abjada − začela osvajati arabska in turkmenska ozemlja. YPG deluje usklajeno s PKK. V turškem nacionalnem interesu je, da jih zaustavimo. Zahtevali smo, da se vrnejo na vzhodni breg reke Evfrat. Če se to ne bo zgodilo, smo pripravljeni razširiti vojaško operacijo. Turčija podpira ozemeljsko celovitost Sirije in v tej smeri tudi deluje,« je za Delo na turškem zunanjem ministrstvu v Ankari povedal eden vodilnih diplomatov (in oblikovalcev) politike na Bližnjem vzhodu.
Turčija je še do pred kratkim jasno poudarjala, da v prihodnosti Sirije nikakor ne vidi predsednika Bašarja al Asada, ključnega krivca za najbolj krvav konflikt našega časa, v katerem je umrlo najmanj 300.000 ljudi, okoli 12 milijonov pa je moralo zapustiti svoje domove. Po spodletelem puču in ponovno vzpostavljenih močnih vezeh med Ankaro in Moskvo je iz Turčije prišlo kar nekaj signalov, da se je to spremenilo in da je Turčija, vsaj še nekaj časa, pripravljena »tolerirati« Asada. Po petih letih se je znova vzpostavila tudi komunikacija med obema vladama − Turki so sirskim diplomatom sporočili, da bodo sprožili operacijo Ščit Evfrata.
»Ne, Asad mora oditi. Naša politika se ni spremenila. Kriv je za vojno, v kateri je umrlo sto tisoče ljudi. Sirija je uničena. Proces politične tranzicije mora ustvariti nove voditelje. A umik Bašarja al Asada je lahko postopen. Najprej iz vojske, potem iz politike in potem tudi iz države,« je bil odločen turški diplomat.
»Tamponsko območje« in prepoved letenja
Skupaj s svojimi kolegi visok turški diplomat med našim pogovorom ni skrival, da Turčija na severu Sirije pripravlja »tamponsko območje«, ki bo namenjeno »branjenju nacionalnega interesa«, utrjevanju določenih uporniških skupin in, srednjeročno, tudi vračanju sirskih beguncev. V »tamponskem območju« naj bi zrasla manjša mesta. Prvi begunci, ki naj bi se vrnili, so tisti, ki prihajajo iz tega območja.
Toda med Alepom in sirsko mejo že zdaj v grozljivih razmerah živi okoli 140.000 beguncev, turška meja pa je skoraj neprodušno zaprta. »Vračanje beguncev bo potekalo na prostovoljni osnovi. Nikogar ne bomo silili, da se vrne, če tega ne bo hotel,« je povedal visok turški diplomat.
»Tamponsko območje« lahko uspešno deluje le v primeru uvedbe območja prepovedi letenja − to je stara turška želja in predsednik Tayyip Recep Erdoğan jo je ta konec tedna na Kitajskem (srečanje G20) predstavil številnim svetovnim voditeljem. Ti so idejo načeloma podprli, a za zdaj ni bilo še nobenega konkretnega dejanja.
Otroci iz Alepa. Foto: Abdalrhman Ismail/Reuters
Ponovno obkoljeni Alep
To ni presenetljivo: vrh svetovne diplomacije, ki je pet let in pol dopuščala nebrzdano in iz dneva v dan bolj brutalno širitev sirske vojne, zadnjih nekaj dni intenzivno pripravlja načrt za vzpostavitev prekinitve ognja po vsej državi (najprej le 48 ur, če bo zdržalo, sledi teden dni »vsiljenega miru«).
Turška vojaška operacija na severu države, ki je močno oslabila IS in onemogočila oblikovanje kurdskega avtonomnega območja, je močno pospešila mednarodni diplomatski proces, a pri tem ne gre pozabiti, da je tako rekoč sočasno sirska režimska vojska s pomočjo ruskih bombnikov ponovno vzpostavila obroč okoli vzhodnega Alepa, ki je po naših podatkih tik pred padcem.
»Alep je izjemno pomembno mesto. Tudi za Turčijo. Ne bi smel pasti. Trudimo se po najboljših močeh, da se to ne zgodi. Pogovarjamo se z Rusi, Američani, opozicijo … Na (današnjem, op. p.) srečanju zunanjih ministrov v Londonu bo predstavljen načrt humanitarne pomoči mestu. Vstopili bodo Združeni narodi. A ta načrt za zdaj veliko bolj ustreza sirskemu režimu kot pa opoziciji, ki bo v Londonu prav tako predstavila svoj pogled na prihodnost Sirije. Upam, da bomo vsi skupaj našli skupni jezik. Vojna se mora končati,« nam je zaupal turški diplomat, ki se bo udeležil londonskega srečanja.
