Tiskane izdaje
Dobrih pet tednov po začetku velike ofenzive na Mosul ni več nobenega dvoma, da bo bitka iraško-kurdsko-koalicijskih sil s pripadniki samooklicane Islamske države, ki trenutno nadzorujejo še okoli dve tretjini drugega največjega iraškega mesta, gotovo trajala vsaj še nekaj tednov, če ne mesecev.
Glavnina iraških sil, predvsem pripadnikov posebnih protiterorističnih enot, ki so jih v zadnjih dveh letih izurili ameriški vojaški inštruktorji in za katerimi je šest mesecev neprestanega bojevanja, se še vedno nahaja na vzhodnem bregu reke Tigris, ki Mosul deli na dva dela. Vzhodni in zahodni del mesta, kjer iraško vojsko zaradi sunitskega strahu pred maščevalnim pohodom šiitskih milic, ki so »vkomponirane« v iraške vladne sile, čaka neprimerljivo bolj težko delo kot med prebijanjem proti vzhodnemu delu, povezuje pet mostov. Ti so po pripovedovanju ljudi, ki jim je v zadnjih tednih uspelo zbežati iz mesta, minirani.
Pričakovati je, da bodo koalicijske sile v prihodnjih dneh porušile vsaj tri od petih mostov in namesto njih čez reko postavile »pontonske mostove«. Nato se namerava iraška vojska po nekaj dneh bombardiranja in topniškega obstreljevanja ciljev IS vendarle poskusiti prebiti tudi v zahodni del mesta, v katerem živi skoraj milijon ljudi, večinoma sunitov. Ti so prihod Islamske države v mesto pred dvema letoma in pol sprejeli kot (proti)strup za šiitsko vladavino v Bagdadu, zdaj pa se stvari hitro – in nevarno – postavljajo na glavo. Zato je naivno pričakovati, da bo iraška vojska med lokalnim sunitskim prebivalstvom sprejeta kot »osvoboditeljica«.
To dokazujejo tudi izpovedi številnih sunitskih beguncev, ki so v zadnjih tednih zbežali iz mesta, za razlog svojega bega pa niso navedli strahovlade in brutalnosti Islamske države, pač pa strah pred maščevalnim pohodom šiitskih milic. Njihov strah se je v zadnjih tednih že večkrat izkazal za – upravičenega. V prvih petih tednih ofenzive je iz Mosula in okoliških vasi v begunska taborišča na severu države sicer zbežalo 69.000 ljudi – bistveno manj od pričakovanj humanitarnih organizacij. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo, ko se bodo spopadi vneli tudi na zahodnem bregu Tigrisa.
Statična frontna črta − za zdaj
Frontna črta v severnoiraškem mestu je zadnjih nekaj dni precej statična, a spopadi med iraškimi silami in skrajno sunitsko milico, ki napade »razbija« s pomočjo samomorilcev, avtomobilov bomb, minskih polj, ostrostrelcev in razvejenega sistema podzemnih rovov, so srditi. Število žrtev narašča, a podatki, ki prihajajo v javnost, so izjemno okrnjeni. Iraški častniki z bojišč sporočajo, da je večina borcev IS, s katerimi se spopadajo v ozkih ulicah vzhodnega Mosula, izjemno mladih. Med njimi je tudi več sto otroških vojakov, ki so na frontnih črtah zamenjali izkušene tuje pripadnike Islamske države. Ti so se po predvidevanju varnostno-obveščevalnih služb iz Mosula že pred tedni umaknili na zanje za zdaj varnejše območje ob sirski meji, kjer čakajo na morebiten premik proti sirski Raki, prestolnici samooklicanega kalifata, ki se ji v »vzporedni« ofenzivi s pomočjo koalicijskih bombnikov približujejo večinoma kurdske Sirske demokratične sile (SDF).
Zadnja poročila iz severnega Iraka sicer pravijo, da množični umik pripadnikov IS iz Mosula ni več mogoč. Šiitske milice, ki sodelujejo v veliki vojaški operaciji, so namreč dokončno obkolile mesto Tal Afar, in prekinile oskrbovalno pot, ki iz vzhodne Sirije vodi proti Mosulu. Morebitno zavzetje Tal Afara, strateško izjemno pomembnega in etnično mešanega mesta, ne bi le prekinilo oskrbovalnih poti skrajnežev v Mosulu, ampak bi v »novo« iraško vojno dokončno povleklo tudi Turčijo. Ta je namreč že velikokrat jasno povedala, da »šiitskega prevzema« območij v bližini svojih meja »ne bo tolerirala«.
