Tiskane izdaje
Deir ez Zor, mesto na vzhodu Sirije, je trenutno najpomembnejša točka na vojaškem zemljevidu opustošene države, hkrati pa tudi eno najpomembnejših bojišč na celotnem Bližnjem vzhodu. »Rezultat« bitke za z nafto bogato mesto in provinco utegne močno pretresti celotno regijo.
Sirske vladne sile so pred tednom dni prebile obroč okoli mesta, ki ga je zadnja tri leta skupaj z istoimensko in z nafto bogato provinco večinoma nadzorovala samooklicana Islamska država, ki je ravno z načrpano nafto − to je med drugim prodajala tudi vladnim silam − v prvih dveh letih svojega obstoja financirala večino svojih »dejavnosti«.
Deir ez Zor je bil v zadnjih letih strateško pomembnejši celo od Rake, Mosula in Tal Afarja − nikakor le ne zaradi naftnih polj, ampak tudi zaradi reke Evfrat, ključnega vodnega vira, in bližine vrsto let izjemno prepustne iraške meje in velikanskega in slabo poseljenega puščavskega območja, ki je skrajni sunitski milici omogočalo hitre in učinkovite premike.
Ti zdaj niso več mogoči. IS je v zadnjih mesecih ostala brez glavnine svojega poveljstva in izgubila več kot polovico borcev, predvsem pa se je porušila njena hierarhija.
V do nedavnega še obkoljenem in obleganem delu Deir ez Zora je še vedno okoli 90.000 prebivalcev. Foto: AFP
»Glavna nagrada«
Sirska vojska se je s pomočjo svojih zaveznikov iz vrst libanonskega Hezbolaha, iranskih šiitskih milic in iranske republikanske garde do zahodnih predelov Deir ez Zora, kjer je bilo v obroču IS ujetih okoli 90.000 ljudi, prebila s pomočjo večtedenskih intenzivnih ruskih letalskih napadov.
Vladne sile tako prvič po letu 2013 v celoti nadzirajo skoraj 450 kilometrov ceste, ki prestolnico Damask povezuje s strateško izjemno pomembnim mestom v bližini iraške meje. »Sirska vojska s svojimi zavezniki zdaj preko Sukne in Palmire nadzira celotno avtocesto med Deir ez Zorom in Damaskom,« navajajo sirski vladni viri.
Sirska vlada prvič po letu 2013 v celoti nadzira cesto med Damaskom in Deir ez Zorom. Foto: George Ourfalian/AFP
Medtem ko sirske vladne sile proti Deir ez Zoru, kjer so se povezale s svojimi že tri leta odrezanimi enotami, prodirajo z zahoda, so se industrijski četrti na vzhodu mesta v zadnjih dveh dneh povsem približale tudi Sirske demokratične sile (SDF), ki jih tvorijo kurdski in arabski borci.
Sirske demokratične sile, ki jih na nebu podpirajo ameriški bombniki, na »tleh« pa – tako kot v bitki za Rako, povsem obkoljeno prestolnico samooklicanega in vsak dan manjšega kalifata IS – pripadniki posebnih enot iz Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Avstralije, so od prvih enot vladnih sil in njihovih šiitskih zaveznikov oddaljene približno petnajst kilometrov. Nebo nad Deir ez Zorom, kjer po poročilih nevladnih organizacij vlada huda humanitarna katastrofa, prebivalci mesta pa že več kot pet let poznajo le vojno in trpljenje, si »delijo« ameriški in ruski bombniki, ki morajo sproti usklajevati svoje »urnike«.
Takoj po vladnem preboju obroča okoli Deir Ez Zora se je v tekmo za z nafto bogato mesto zapodila tudi kurdsko-arabska koalicija SDF. Foto: Rodi Said/Reuters
Presečišče interesov
Kot vse kaže, bo uničeno mesto, ki so ga v prvi fazi sirske vojne nadzorovali uporniki iz vrst Svobodne sirske vojske (FSA), potem pa je sledil »blitzkrieg« Islamske države, postalo presečišče vseh ključnih akterjev zdaj že šest let in pol trajajoče vojne, v kateri je bilo ubitih več kot 400.000 ljudi, dvanajst milijonov pa jih je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.
V srditih spopadih za Rako intenzivno sodeluje tudi ameriško letalstvo. Foto: Reuters
Za zdaj je bilo neposrednih soočenj »ameriškega« in »ruskega« tabora na sirskih bojiščih zelo malo – obe strani sta se poskušali izogniti konfliktu. Toda po morebitnem dokončnem vojaškem porazu Islamske države, edinega kolikor toliko skupnega interesa Washingtona in Moskve, se utegnejo – tudi tu je mogoče potegniti vzporednico z Rako – razmerja pošteno zaplesti.
Ko bosta bitki za Deir ez Zor in Rako čez nekaj tednov končani in se bodo »ostanki« Islamske države razpršili po celotnem Bližnjem vzhodu, bodo za Sirijo in tudi za Irak nastopili ključni meseci. Po vojaškem porazu IS nobena izmed vpletenih strani namreč ne bo več imela alibija za nadaljevanje vojne.
