Risanje novega zemljevida padle države

Sirski mirovni proces še nikoli ni bil bolj verjeten. Sta se Teheran in Moskva pripravljena odpovedati Asadu?

Objavljeno
11. december 2015 16.26
Boštjan Videmšek
Boštjan Videmšek

Okrnjena zasedba sirskih uporniški skupin in milic se je po dveh dneh »zasedanja« v saudski prestolnici Riad danes okvirno dogovorila za skupen nastop v mirovnem procesu, ki naj bi se pod vodstvom Združenih narodov začel januarja prihodnje leto. Na vzporednem vrhu so se povezale kurdske, krščanske in nekatere (zmerne) arabske milice.

Srečanja sirske politične in vojaške opozicije v Saudski Arabiji kljub »visokemu profilu« ni mogoče jemati pretirano resno, saj so v Riad dejansko prišle le skupine, ki imajo trenutno pod nadzorom zelo malo sirskega ozemlja, njihova politična, ideološka in tudi ekonomska vloga pa je precej omejena. Še več, v Riadu so se srečale skupine, ki so že dlje časa podizvajalke saudske in turške zunanje politike in ravno to je tisto, kar včerajšnjemu dogovoru jemlje precejšnjo mero kredibilnosti.

Udeleženci opozicijskega srečanja so v Riadu oblikovali 25-člansko skupino, ki naj bi (okrnjeno) opozicijo predstavljala v mirovnem procesu, za katerega so se na nedavnem vrhu na Dunaju odločili praktično vsi ključni igralci najbolj krvavega konflikta našega časa. Tej skupini naj bi se na pogajanjih pridružilo še 15 posebej izbranih pogajalcev. Do prvega (uradnega) srečanja opozicije in režima naj bi prišlo v prvih dneh prihodnjega leta. Mirovni proces, ki naj bi se sčasoma prelevil v politično tranzicijo, bi moral v dveh letih pripeljati do volitev.

Mirovna pogajanja že januarja?

»Cilj političnega dogovora je država, utemeljena na načelih državljanstva, a v prihodnjih političnih aranžmajih ne bo Bašarja al Asada in njegovih kadrov,« so včeraj v skupni izjavi sporočili predstavniki (sirske) opozicije in dodali, da so – pod pokroviteljstvom Združenih narodov – pripravljeni na pogajanja s predstavniki režima v Damasku.

Dogovor so podpisali predstavniki Sirske svobodne vojske (FSA), Sirskega nacionalnega sveta (SNC), Nacionalnega koordinacijskega komiteja in številnih islamističnih skupin, v četrtek zvečer pa so se za pogajalsko mizo, za katero je sedelo okoli sto predstavnikov upornikov in politične opozicije, vrnili tudi zastopniki vplivne milice Ahrar al Šam. Ti so, razočarani nad vplivom Nacionalnega koordinacijskega komiteja, ki naj bi bil po njihovem mnenju povezan z Asadovim režimom, in pretirano »sekularizacijo« prihodnosti države, v četrtek zjutraj že zapustili pogajanja, a so se v »sodnikovem podaljšku« vendarle odločili podpreti opozicijski dogovor.

Skoraj sočasno z dogovorom v Saudski Arabiji je v kurdskem mestecu Al Malikija na severu Sirije potekalo »vzporedno« opozicijsko srečanje, ki so se ga udeležile ključne kurdske skupine in nekaj arabskih in krščanskih milic. Udeleženci srečanja so ustanovili Sirski demokratični svet, ki bo (morebiti tudi na mirovnih pogajanjih) zastopal njihove interese: kurdsko vprašanje bo gotovo eno najbolj pomembnih in občutljivih, ne le pri razmisleku o prihodnosti Sirije, ampak tudi celotne bližnjevzhodne regije.

A o prihodnosti Sirije bo kakšno vprašanje treba postaviti tudi najmočnejši uporniški milic Fronta al Nusra, ki zaradi svojih odkritih povezav z Al Kaido na opozicijska pogajanja v Riad ni bila povabljena. Seveda pa ne gre pozabiti, da je velik del sirskega ozemlja kljub »vsesplošnemu« bombardiranju še vedno pod trdnim nadzorom samooklicane Islamske države.

Presenečenje v Riadu

Dogovor okrnjene opozicije je, kljub drugačnim pričakovanjem in svoji predvidljivosti, vendarle poskrbel za presenečenje. Predstavniki sirske opozicije so namreč v prvi fazi pogajanj vendarle pripravljeni sesti za skupno mizo s predsednikom Asadom in njegovimi najbližjimi sodelavci  – a le v prvi fazi. V skladu z njihovimi zahtevami bi se moral Asad s svojo vojaško-obveščevalno oligarhijo namreč umakniti takoj, ko se bo (če se bo) v Siriji začel proces politične tranzicije.

Že pripravljenost opozicije na kakršne koli pogovore z vrhom sirskega režima (najmanj) nakazuje morebitne spremembe v odnosu ključnih zaveznikov opozicije (Turčija, Saudska Arabija, Katar, ZDA, Francija, Britanija, Združeni arabski emirati) do prihodnosti Sirije, danes padle, razkosane in opustošene države, v kateri je bilo v zadnjih petih letih ubitih več kot četrt milijona ljudi, enajst milijonov pa jih je bilo zaradi nasilja prisiljenih zapustiti svoje domove.

Uradni Damask se na opozicijski dogovor še ni odzval, a glasovi, ki prihajajo iz regije, pravijo, da naj bi bila tako Iran kot Rusija, dva ključna zaveznika režima, pripravljena žrtvovati Asada, svojega podizvajalca, ki v zadnjih mesecih tako za Teheran kot za Moskvo veliko bolj kot strateško »vrednost« predstavlja breme.