Tiskane izdaje
New York − Konflikt v Siriji po podatkih Združenih narodov predstavlja največjo begunsko krizo v zadnjega četrt stoletja. Državo je zapustilo že štiri milijone ljudi oziroma šestina celotnega prebivalstva. Kot je razvidno iz njihovih zgodb, prebeg v večini primerov pomeni šele začetek dolgega boja za preživetje.
»Priča smo največji begunski populaciji v zadnji generaciji. Ta potrebuje podporo sveta, a namesto tega živi v nevarnih razmerah in vse globlje zapada v revščino,« je ob predstavitvi najnovejših podatkov o humanitarni krizi v Siriji dejal António Guterres, visoki predstavnik OZN za begunce. Medtem ko vojna vstopa v peto leto, se eksodus prebivalstva iz območij, v katerih potekajo najhujši boji, še vedno nadaljuje. Najnovejši begunski val je skupno število ljudi, ki so se v iskanju zatočišča odločili zapustiti sirsko ozemlje, po podatkih visokega komisariata OZN za begunce (UNHCR), prvič potisnil prek meje štirih milijonov. Poleg teh ljudi je bilo iz svojih domov v zadnjih letih pregnanih še dodatnih 7,6 milijona Sircev. Mnogi od njih se, kot so poudarili pri UNHCR, nahajajo v težkih razmerah, v okoljih napol odrezanih od sveta.
Eksodus iz Sirije, kjer je od leta 2011 umrlo 220.000 ljudi, predstavlja največjo begunsko krizo po letu 1992, ko je število ljudi, ki so zapustili Afganistan, preseglo 4,6 milijona. V kolikor se bo ta nadaljeval z enakim tempom, UNHCR napoveduje, da se bo skupno število beguncev do konca letošnjega leta povečalo še za dodatnega četrt milijona.
Velika večina ostaja znotraj regije
Medtem ko vojna z vso silo divja naprej, mnogim ljudem ne preostane drugega, kot da iščejo zatočišče v kateri od sosednjih držav. Prejšnji mesec je turško mejo prestopilo več kot 24.000 sirskih državljanov, med katerimi je bila večina žensk in otrok. Turčija jih je od začetka konflikta sprejela kar milijon osemsto tisoč in s tem postala največja gostiteljica beguncev na svetu.
V bistveno manjšem Libanonu, ki jih je sprejel skoraj 1,2 milijona, ti predstavljajo že četrtino celotnega prebivalstva. Poleg teh dveh držav so prebežnike iz Sirije sprejeli tudi v Jordaniji (630.000), Iraku (250.000) in Egiptu (130.000). Kot je v povzetku poročila UNHCR poudarila Al Džazira, je k štirim milijonom beguncev smiselno prišteti tudi 270.000 sirskih državljanov, ki so oddali prošnjo za azil na območju EU, in na tisoče drugih, ki jih statistika ni zajela.
»Vse slabše razmere potiskajo čedalje večje število ljudi v smeri Evrope, a velika večina jih še naprej ostaja znotraj regije,« je podatke komentiral Guterres. »Ne smemo si dovoliti, da ti ljudje in skupnosti, ki jih gostijo, zapadejo v še večji brezup.«
Financiranje reševanja še vedno problem
Kot poudarjajo pri UNHCR, upanje po čimprejšnji vrnitvi domov s poglabljanjem konflikta hitro ugaša. Zgodbe tistih, ki se jim je uspelo prebiti na varno, pogosto kažejo, kako prebeg v večini primerov predstavlja šele začetek njihovega dolgega boja za preživetje. Begunci se soočajo z revščino, iz katere se poskušajo rešiti tudi s spodbujanjem otroškega dela in beračenjem. Na drugi strani njihova navzočnost postavlja pred veliko preizkušnjo gostujoče skupnosti. Pod pritiskom se znajdejo tako lokalni trg dela kot osnovne storitve, kot je nemotena preskrba z vodo in elektriko.
Položaja beguncev ne morejo izboljšati niti mednarodne humanitarne organizacije, ki se soočajo s čedalje večjimi finančnimi težavami. Po ocenah OZN bi za nemoteno izvajanje pomoči letos potrebovali vsaj 5,5 milijarde dolarjev sredstev, a jim je doslej uspelo zbrati zgolj četrtino predvidene vsote.
Posledica tega je bilo povečananje racioniranja. Ukrep je po podatkih Guardiana doletel vsaj 1,6 milijona beguncev, ki so tako prejeli manj pomoči v obliki hrane. Zaradi pomanjkanja sredstev so se na udaru znašli tudi najmlajši. 750.000 otrok, ki živijo v begunskih centrih, letos ne bo obiskovalo šole.
