Tradicionalni sovražniki še vedno niso zakopali bojnih sekir

Ljubljana – Tanja Topić je Banjalučanka, politična analitičarka, doktorica političnih znanosti in od leta 1997 predsednica pisarne Fundacije Friedricha Eberta v Banjaluki. Pravi, da politične elite v regiji znova uporabljajo vojno retoriko, a vojne po njenem ne bo, ker nimajo denarja za vojskovanje.

Kdo in kaj najbolj ogroža stabilnost na Balkanu?

Obstaja več vzrokov za zaskrbljenost. Politične napetosti v BiH so postale stalnica, zato jih dojemamo kot stanje normalnosti. Vrhunec tega smo doživeli ob vprašanju referenduma v Republiki Srbski (RS), kar je bil svojevrsten napad na državne institucije in ustavno sodišče. Etnonacionalne politike v BiH zavestno manipulirajo s politično neozaveščenimi ljudmi, ki dajejo prednost patriotsko-nacionalnim čustvom, medtem ko država tone v siromaštvo in se seseda pod težo korupcije. V BiH še vedno nismo pogledali v oči preteklosti, zločinom, priznamo le svoje in tuje žrtve, vsi smo se bojevali v obrambnih vojnah, medtem ko so oni drugi izvajali agresijo nad nami. V to past sta se zapletli sosednji državi Srbija in Hrvaška, ki sta še vedno v tekmi za položaj regionalnega vodje, ki bo zagotavljal mir in stabilnost v regiji. Pri tem pa z eksplozivno retoriko in neverodostojno politiko počneta vse, da bi destabilizirali ozračje. Vsaka izjava, ki pride iz Srbije ali Hrvaške, vznemiri en del BiH, pri čemer so šle stvari celo tako daleč, da smo se po 20 letih znova znašli v velikem strahu in pred vprašanjem – se bomo spet vojskovali? Vendar se po mojem to ne more zgoditi, ker so vse države gospodarsko na psu, kar je ključni problem celotne regije. Zato vse te države ljudje množično zapuščajo.

Kako bo na regijo vplivala izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA?

En del BiH je zaskrbljen, kajti doslej je veljalo prepričanje, da je bila politika Clintonovih naklonjena ohranitvi celovitosti države. Drugi del BiH je nad Trumpom navdušen in pričakuje drugačen pogled ZDA na BiH, seveda govorim o pričakovanju Republike Srbske. Ni še znano, kakšen položaj bo nova ameriška administracija zavzela do BiH, verjamem pa, da bo celotna regija še vedno pod budnim očesom Evropske unije, čeprav se ta zdaj ukvarja z drugimi problemi. Lahko pa nestabilnost v regiji pripomore h krepitvi populizma in radikalne desnice.

Hrvaška in Srbija razmišljata o krepitvi vojaških sil. Kaj nam to pove?

V tem lahko vidimo le ogromne komplekse političnih vodstev majhnih držav. Kompleks majhnosti lahko kompenziraš zgolj z razkazovanjem vojaških mišic, oboroževanjem in pozicioniranjem svoje male države kot ključne figure v geopolitičnem šahiranju globalnih sil. Pri tem ne smemo spregledati tradicije, da se nekateri radi odpravljajo med vojake. Trenutno rožljanje z orožjem moramo razumeti kot kazanje mišic tradicionalnim sovražnikom, ki še zdaj niso zakopali bojnih sekir. O vsem skupaj lahko na kratko rečemo, da gre za veliko emocij in malo racionalne politike, kar je spet zelo tipično balkansko.

Včeraj je bil v BiH generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki svari pred vplivom Rusije v regiji.

V aktualnih razpravah v BiH je vpliv Rusije zelo pogosta tema. V Republiki Srbski so ji zelo naklonjeni, ker pričakujejo, da bodo imeli na svoji strani pomembnega globalnega igralca pri obračunavanju na domačem terenu. V Federaciji BiH pa na Rusijo gledajo kot na potencialno nevarnost, ki lahko povzroči dodatne napetosti v državi. Vpliv Rusije je bil zelo jasen, ko je bilo na dnevnem redu vprašanje članstva Črne gore v Natu.

Kar zadeva BiH in članstvo v tem vojaškem zavezništvu, so pozicije jasne. RS na vseh možnih ravneh blokira proces približevanja države k Natu. Ne pretiravam, če rečem, da je skoraj vsa javnost Republike Srbske izrazito negativno nastrojena proti Natu.

Kako se v vsem tem znajde BiH?

BiH je obglavljena. Med politiki ni več zaznati želje, da bi postali del EU, ker bi to pomenilo, da je treba državo urediti, jo umestiti med pravne, s čimer bi mnogi znani politiki končali za rešetkami. Zato to stanje, ko se EU ukvarja s sabo, zelo koristi kvazi političnim elitam, ker ohranjajo položaj in moč; v resnici si želijo, da bi to, kar spremljamo danes, trajalo neskončno dolgo.