Tragedija civilistov v postapokaliptičnem Mosulu

Mesec dni po »osvoboditvi« Mosula − oziroma vojaški zmagi nad samooklicano Islamsko državo − iz dneva v dan postaja bolj jasno, kakšno uničenje je v drugem največjem iraškem mestu povzročila morda največja urbana bitka po drugi svetovni vojni.

Zahodni Mosul (predvsem staro mestno jedro), kjer so vzporedno s koalicijskim bombardiranjem in topniškim obstreljevanjem potekale najbolj srdite bitke iraških vladnih sil in pripadnikov skrajne sunitske milice, je videti kot prizorišče nuklearne katastrofe. Mesto je bilo v devetih mesecih ofenzive iraških vladnih sil, šiitskih milic, kurdskih pešmerg in koalicijskega letalstva tako rekoč v celoti porušeno. Po podatkih Združenih narodov je bilo v devetih mesecih spopadov uničenih ali resno poškodovanih kar 69 stanovanjskih četrti, 23 predelov mesta je načetih, 16 pa lažje poškodovanih. Med koalicijskimi letalskimi napadi je bilo porušenih tudi vseh pet mostov čez reko Tigris, ki Mosul deli na dva dela − iraške oblasti so sicer mesto po koncu spopadov povezale z začasnimi, pontonskimi mostovi. Povsem uničena sta tudi letališče in glavna železniška postaja ter 80 odstotkov vseh bolnišnic.

V zahodnem delu mesta vlada humanitarna katastrofa. Globoko travmatizirani ljudje, ki so dolge mesece preživeli v kleteh in improviziranih skrivališčih, nimajo dostopa do pitne vode. Njihovo preživetje je v celoti odvisno od humanitarnih organizacij. Vojaki, policisti, humanitarni delavci in civilisti izpod ruševin v starem mestnem jedru, kjer vladajo apokaliptične razmere, vsak dan še vedno potegnejo ogromno trupel − od konca spopadov do danes okoli 3000. Število žrtev iraško-koalicijske ofenzive in brutalnosti Islamske države ni znano. Po podatkih Amnesty International je bilo samo v letalskih napadih ubitih 5805 ljudi. Kurdski viri navajajo številko 40.000.

Zunajsodno obračunavanje s preživelimi pripadniki IS

Med ofenzivo je Mosul zapustilo več kot milijon ljudi − mnogi v okviru največje humanitarne evakuacije v moderni zgodovini. Večina beguncev iz porušenega mesta še vedno živi v begunskih taboriščih na severu Iraka, predvsem v iraškem Kurdistanu. Glavnina se zaradi vseobsegajočega uničenja preprosto nima kam vrniti, hkrati pa (predvsem) zahodni del mesta, v katero se je do zdaj kljub vsemu vrnilo okoli 20.000 ljudi, še ni varen. Islamska država je za seboj pustila ogromno min in improviziranih eksplozivnih sredstev, staro mestno jedro pa je bilo prepredeno s podzemnimi predori in labirinti, iz katerih občasno še vedno pride kakšen »osamljeni volk«. V vzhodnem Mosulu, ki so ga iraške sile osvobodile že pozimi, so varnostne in humanitarne razmere neprimerljivo boljše.

V zahodnem delu mestu se tudi pred očmi novinarjev odvijajo maščevanja in zunajsodni poboji domnevnih pripadnikov Islamske države ter njihovih družinskih članov. Posledično naraščajo tudi medsektaške napetosti, v katerih je mogoče »razbrati« prihodnost mesta, ki zadnjih štirinajst let in pol tako rekoč pozna le vojno. »Zahodni Mosul je še vedno vojaško območje, kjer potekajo različne operacije − iščemo osumljence, mine in eksplozivna sredstva,« je včeraj iz Mosula sporočil tiskovni predstavnik iraške vojske. »Če želijo iraške oblasti vojaške dosežke 'pretvoriti' v stabilnost, varnost, pravičnost in razvoj, bodo morale storiti vse, da ljudem povrnejo življenje v normalni družbi in v dostojanstvu,« pravi posebni odposlanec Združenih narodov za Irak Jan Kubis.

Lisa Grande, humanitarna koordinatorica ZN za Irak, pravi, da se vsaj četrt milijona ljudi nima kam vrniti. Po vsem Iraku je trenutno razseljenih 3,3 milijona ljudi. V pričakovanju končnega vojaškega obračuna z Islamsko državo, ki še vedno nadzira razmeroma velik del ozemlja v severnem Iraku, se humanitarne organizacije pripravljajo na nov eksodus. »V primeru Mosula humanitarne organizacije niso bile blizu frontne črte. Bile so na frontni črti,« pravi Grandejeva, ki jo močno skrbijo napadi na družinske člane domnevnih pripadnikov IS. »Družine, ki nimajo 'plemenske' zaščite, so izjemno, izjemno, izjemno izpostavljene, če jih kdo poveže z IS. Zato se z vlado v Bagdadu dogovarjamo o posebnih zaščitnih ukrepih,« dodaja predstavnica Združenih narodov.