Tiskane izdaje
V telefonskem pogovoru med predsednikoma Kitajske in ZDA je Xi Jinping ponovno zatrdil Donaldu Trumpu, da si intenzivno prizadeva za denuklearizacijo Korejskega polotoka, in dodal, da edina pot k rešitvi korejske krize vodi skozi dialog in dogovor. Glede na to, da je ameriški predsednik v torkovem pogovoru z britansko premierko Thereso May poudaril, da »zdaj ni čas za pogovore s Severno Korejo«, je povsem jasno, da se s kitajskim kolegom nista mogla v celoti strinjati.
»Nujno je ostati na poti mirnega reševanja [krize],« je opozoril Xi in spomnil Trumpa, da uradni Peking posveča veliko pozornost njegovemu načrtovanemu obisku Kitajske konec leta. Tako je telefonski pogovor pravzaprav usmeril v preteklost, vse do njunega srečanja v floridskem letovišču Mar-a-Lago, ko se je Trump strinjal s Xijevo ugotovitvijo, da »imata sili tisoč razlogov za ohranitev dobrih odnosov in niti enega razloga, da jih pokvarita.«
Toda zdaj se zdi, da se v kompleksnem vprašanju Severne Koreje skrivajo številni razlogi za prevpraševanje kitajsko-ameriških odnosov in Xi je v pogovoru s Trumpom ponovil, da kitajska jedrska soseda ni odgovornost Pekinga, kljub dejstvu, da kar 92 odstotkov celotne severnokorejske zunanje trgovine poteka s Kitajsko.
Tako Kitajska kot Rusija se izogibata odgovornosti za ravnanje severnokorejskega voditelja Kim Džong Una. Foto: Reuters
Odgovornosti za vedenje severnokorejskega voditelja Kim Džong Una se je očitno otresel tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je v četrtek na Vzhodnem ekonomskem forumu v Vladivostoku opozoril ameriškega kolega, naj neha z »vojno histerijo«, češ da je lahko ta samo protiproduktivna.
Omenjeni forum je obenem tudi priložnost za tristransko srečanje med Putinom, japonskim premierom Šinzom Abejem in južnokorejskim predsednikom Mun Dže Inom. Čeprav si je Abe obetal, da bo lahko v Vladivostoku več pozornosti posvetil vprašanju Južnih Kurilov oziroma Severnih ozemelj, kakor Japonci pravijo Etorofuju, Kunaširju, Šikotanu in skupini otočkov Habomai severno od Hokaida, se je Severna Koreja tudi tukaj vmešala kot svojevrstno politično merilo, s katerim se bo merila stopnja možnosti zaupanja med državama.
Z vsakim Abejevim vztrajanjem, da bi morali »maksimizirati pritisk« na Pjongjang, se možnosti za to, da bi Putin naredil korak naprej v smeri rešitve vprašanja otokov, ki jih Japonska smatra za svoje ozemlje pod rusko okupacijo, zmanjšajo. Ruski predsednik je ponovil, da ne bo priznal Severne Koreje kot jedrske sile, obenem pa je opozoril, da bi lahko zaostritev ukrepov proti tej državi spodbudila Kim Džong Una k sprožitvi tretje svetovne vojne.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v Vladivostoku opozoril Trumpa, naj neha z »vojno histerijo«. V ozadju južnokorejski predsednik Mun Dže In. Foto: Michael Klimentyev/AFP
»Obstajajo možnosti za rešitev težav s Pjongjangom z diplomatskimi ukrepi,« je dejal Putin. »To je mogoče in to mora biti narejeno. Ponavljamo jim, da ne bomo uvedli sankcij, kar pomeni, da bodo bolje živeli, imeli več in boljšo hrano na mizi ter bili bolje oblečeni. Toda če bomo naredili še en korak [v smeri zaostritve kazenskih ukrepov], bo to zanje poziv na pokopališče, s tem se ne bodo nikoli sprijaznili.«
Južna Koreja pa ima še naprej zvezane roke in je v četrtek namestila še štiri baterije ameriškega protiraketnega sistema THAAD (Terminal High Altitude Area Defence). Izstrelitvene sisteme so pripeljali iz ZDA in jih postavili v Seongdžuju, jugovzhodno od Seula. Sistema, ki so ju postavili že prej, sta že operativna.
Za povečavo kliknite na grafiko.
Ne glede na to, da je južnokorejsko obrambno ministrstvo nameščanje protiraketnega ščita utemeljilo z nujo zaščititi svoje državljane pred jedrsko nevarnostjo s severa, so Thaad pričakali protesti kakih 400 prebivalcev bližnjih naselij, ki verjamejo, da bo ameriški dežnik samo še povečal tveganje, da postanejo tarča severnokorejskega napada.
Na lokacijo, kamor so prepeljali izstrelitvene baterije, so oblasti poslale okoli 8000 pripadnikov varnostnih sil, v spopadu med njimi in protestniki pa je bilo poškodovanih več deset ljudi.
Izstrelitvene baterije ameriškega protiraketnega sistema Thaad je pred nekaj sto protestniki varovalo kar 8000 pripadnikov varnostnih sil. Foto: AFP
Ker si nobena stran še vedno ne prizadeva, da bi odpravila nevarnost katastrofe na Korejskem polotoku, je Kitajska v torek premestila del svojih vojaških enot iz osrednjih pokrajin na severovzhod države, na obalo Bohajskega morja, kjer so izvedle vojaško vajo z insceniranim »nenadnim napadom«. Bataljon za protiletalsko obrambo je s tovornih vozil izstreljeval rakete zemlja-zrak, uporabili pa so tudi druge vrste orožja, namenjenega uničevanju tarč v zraku.
Naslednje dejanje drame je mogoče pričakovati v soboto, ko bo Severna Koreja proslavila dan republike, kar bi lahko izkoristila za nov preizkus medcelinske balistične rakete. Bo to »poziv na pokopališče« za celotno regijo?
