Tiskane izdaje
»Če lahko z vojaško operacijo ali drugo rešitvijo dosežem mir in stabilnost v regiji, jo bomo podprli,« je na srečanju vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) zatrdil turški premier Ahmet Davutoglu. »Sprejeli bomo katerekoli ukrepe za zagotovitev naše nacionalne varnosti,« je dodal, brez da bi razložil, kaj bi ti ukrepi lahko zajemali.
Erdogan pozdravil napade pod vodstvom ZDA
Ankara je pod vse večjim pritiskom Zahoda, predvsem ZDA, da naj igra aktivnejšo vlogo znotraj koalicije držav v boju proti džihadistom, ki so zavzeli obširna območja v Iraku in Siriji, sosedih Turčije. Ta je svojo zadržano sodelovanje opravičila s potrebo po rešitvi več deset turških državljanov, ki so jih skrajneži ugrabili v Iraku. A ko so jih čez konec tedna rešili, je Ankara že zaostrila retoriko.
Predsednik Recep Tayyip Erdogan je v torek pozdravil zračne napade pod vodstvom ZDA na tarče IS v Siriji in zatrdil, da bi Turčija lahko ponudila vojaško in logistično podporo zračni kampanji.
Za zdaj še ni znano, kako močna bo turška vpletenost, ključno pri tem pa bo zasedanje turškega parlamenta 2. oktobra, na katerem bodo odločali o razširitvi dveh obstoječih mandatov, ki turški vladi omogočata vojaško posredovanje v Siriji in Iraku, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kurdi si posredovanja zelo želijo
Pri tem lahko turške oblasti računajo na podporo javnosti. Rezultati danes objavljene raziskave javnomnenjskega inštituta Metropoll so namreč pokazali, da si več kot polovica oziroma 52 odstotkov turških volivcev očitno želi vojaškega posredovanja njihove države v Siriji in Iraku.
Podpora posredovanju je malo manjša pri podpornikih AKP, zelo pa si ga želijo kurdski državljani. Ofenziva Islamske države v Iraku in Siriji je namreč še posebej prizadela tamkajšnje Kurde.
67 odstotkov Turkov podpira mednarodne zračne napade na IS, ki jo je 80 odstotkov vprašanih ocenilo za teroristično organizacijo, raziskavo povzema nemška tiskovna agencija dpa.
